20. 2. 2014 – 10.00

Strup in potem britoff

0700

Začenjamo v Ukrajini, kjer naj bi malo pred polnočjo prišlo do premirja. Vsaj zaenkrat naj bi se spopadi umirili, in to po razglasitvi s strani predsednika Viktorja Janukoviča. Napovedana so tudi pogajanja, ki naj bi vodila do trajnega miru. Izjava, usklajena s tremi opozicijskimi voditelji, je bila oblikovana in javno predstavljena po eskalaciji protestov v zadnjih dveh dneh, v katerih je umrlo vsaj 26 ljudi.

Nasilje ruske policije v spopadanju z državno grožnjo, znano tudi pod imenom Pussy Riot, pa se stopnjuje. Članice skupine se trenutno nahajajo v Sočiju, kjer načrtujejo snemanje naslednje pesmi z naslovom “Putin vas bo naučil ljubiti domovino”, katero namenjajo ruskim političnim zapornikom. V najnovejšem incidentu so bile članice napadene s strani kozakov, ki se ne ustavijo pred uporabo tako solzivca kot tudi bičev.

Kosovska opozicijska stranka po imenu Zveza za prihodnost Kosova je napovedala vložitev nezaupnice vladi Hashima Tachija. Za razpustitev vlade potrebujejo podporo 61 od 120 poslancev, od tega cilja pa so zaenkrat še močno oddaljeni. Redne parlamentarne volitve so sicer v načrtu za letošnjo pomlad ali jesen.

 



0800

Spopadom med krščanskimi in muslimanskimi milicami v Srednjeafriški republiki ni videti konca. Krščanska stran je želela preprečiti evakuacijo muslimanov, katerim je pomagala čadska vojska. Vse skupaj se je dogajalo blizu letališča, zaradi česar je bil močno otežen prihod predstavnikov Združenih Narodov za humanitarne zadeve. Od začetka spopadov je svoje domove že moral zapustiti milijon prebivalstva, v državi pa se že nahaja 6,000 afriških in 1,600 francoskih pripadnikov mirovnih sil.

V napadu na dom vojaškega generala v nigerijski zvezni državi Borno je bil ubit pripadnik vojaških sil. Borno naj bi bil center islamskega upora, zato je v ta predel države predsednik Goodluck Jonathan v lanskem maju poslal dodatne vojake, a mu s tem delovanja nasprotnikov ni uspelo omejiti. Glavni akter v regiji je skupina Boko Haram, ki želi odcepitev večinsko muslimanskega severa države.

Zaradi domnevnega nasilja južnoafriškega Sindikata rudarjev in gradbenih delavcev vodstvo podjetja Platinum razmišlja o postopku na sodišču. To naj bi stavko, organizirano v nasprotovanju s Platinum in drugimi proizvajalci označilo za ilegalno. Stavka, kateri trenutno ni videti konca, ima vpliv na več kot 40 odstotkov svetovnega donosa platine. Delavce, ki zahtevajo višje plače, podjetje obtožuje nasilja, uničevanja lastnine in drugih kaznivih dejanj.

 



0900

Glede na projekcije, ki jih pripravlja Pollwatch Europe, se bo v evropskih volitvah desnici zmanjšalo število sedežev v parlamentu. Levo-sredinski spekter strank naj bi istočasno del podpore pridobil in dosegel 29 odstotkov glasov. Če se napovedi uresničijo, bi to pomenilo prvo zmago socialistov po letu 1994. Parlamentarne volitve bodo letos imele direktni vpliv na izvolitev predsednika Komisije, kar glede na projekcije daje prednost trenutnemu predsedniku, Martinu Shultzu, ki bo v marcu potrjen kot kandidat socialistov.

Nova češka vlada spreminja odnos do Evropske unije. Tri-strankarska koalicija je napovedala delovanje v smeri večje integracije, kar vključuje pridružitev evropskemu fiskalnemu dogovoru, katerega so podpisale vse članice razen Češke in naj bi zagotavljal stabilnost proračuna. Istočasno na britanskem koncu raste verjetnost dveh referendumov v naslednjih letih in sicer o odcepitvi Škotske in kasneje izstopu iz EU. Prva, nacionalna odločitev bi potencialno lahko vplivala na evropsko, saj je Škotska tisti del Združenega kraljestva, ki je članstvu načeloma bolj naklonjen.

Na včerajšnji izredni skupščini Unsko-sanskega kantona je bil v manj kot pol ure dogovorjen konec tako imenovanemu “bijelemu hljebu”. Gre za določilo, ki bivšim političnim funkcionarjem v kantonski zakonodajni in izvršni veji oblasti zagotavlja denarne ugodnosti še po izteku mandata. S tem je izpolnjena že druga od trinajstih zahtev državljanov, imenovan je bil namreč tudi novi mandatar za kantonsko vlado,  Đevad Muslimović.

 

1000

Kolumbijski vojaški voditelj Leonardo Barrero je bil prisiljen k odstopu. Razlog se nahaja v telefonskem pogovoru z obsojenim polkovnikom, v katerem Barrero obtožbe v korupcijskih raziskavah označi za neutemeljene in za diskreditacijo tožilcev predlaga organizacijo mafijske skupine, ki bi napadla vpletene tožilce. Razkritja, na katerih temeljijo korupcijske obsodbe v teh primerih kažejo, da vojaški častniki prejemajo odkupnine, ki znašajo tudi 50 odstotkov celotne vrednosti dogovorov.

Makedonsko policijsko poročilo pravi, da preiskave niso zaznale prisotnosti strupa pri študentih in profesorjih srednje ekonomske šole v mestu Gostivar. Preiskave je sprožil incident prejšnjega tedna, ko je bilo 12 ljudi za kratek čas hospitaliziranih zaradi simptomov zastrupitve v šoli. Dogodek je prejel veliko pozornosti, saj so čez dva meseca načrtovane predsedniške volitve, do domnevne zastrupitve pa je prišlo v terminu, ko so bili na šoli prisotni samo etnični Albanci. Podobni incidenti so se že dogajali v preteklosti in bili uporabljeni za politične manipulacije prek zastraševanja ljudstva.

V Londonu so se pred egiptovsko ambasado v protestu zbrali demonstranti, ki zahtevajo takojšen izpust novinarjev Al Jazeere v Egiptu. Med njimi  je 16 Egipčanov in 4 tujci, obtoženi pa so spodbujanja nasilja in podpore Muslimanski bratovščini, katere delovanje je trenutno v državi prepovedano. S svojim protestom so želeli predvsem opozoriti egiptovsko oblast, da njihova dejanja opazujejo in pozvati k spoštovanju pravic novinarjev.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.