Tehno

V Mariboru so včeraj zagnali nov najmočnejši slovenski superračunalnik, po Rudolfu imenovan Maister. Priložnost je bila vredna obiska visokih gostov, saj so Maistra skupinsko zagnali premier Marjan Šarec, rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, pa še kak minister ali državni sekretar je bil zraven. Razlog za silno slavje ob zagonu računalnika je predvsem ta, da je to prvi korak v vzpostavljanju prvega slovenskega superračunalniškega centra. Zgradba za ta center, ki bo v Mariboru, se še gradi, zato Maister biva v ladijskem kontejnerju na dvorišču tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maister bo služil predvsem kot prototip za razvoj programskih orodij za naslednji, precej močnejši superračunalnik, ki se bo po Juriju imenoval Vega. Ta naj bi začel delovati konec prihodnjega leta.

Maister je, kot vsi moderni superračunalniki, v resnici gruča precej običajnih serverjev, povezanih z nekoliko bolj zmogljivim lokalnim omrežjem. Sestavlja ga 76 serverjev ali vozlišč, v vsakem od katerih sta dva procesorja s po osemindvajsetimi procesorskimi jedri. Ta procesorska jedra so bolj kot ne povsem enaka kot v naših osebnih računalnikih, le da jih imajo ti le dve ali štiri. Poleg tega ima Maister še šest vozlišč s po štirimi grafičnimi karticami. Tudi te niso bistveno drugačne od grafičnih kartic v računalnikih ali igralnih konzolah. 

Grafične kartice oziroma grafični procesorji so se izkazali za izredno učinkovite računske stroje. Razlog za to je ta, da je računalniška grafika računsko precej zahtevna in da je igričarski trg mnogo večji od potreb znanstvenih institucij. V industriji mikroprocesorjev, v kateri velikost trga šteje več kot karkoli drugega, je bila temu primerna tudi razdelitev razvojnega denarja. Ko so računalniki in igralne konzole v devetdesetih letih pridobili sposobnost prikazovanja tridimenzionalne grafike, so mikročipi, odgovorni za to grafiko, po računskih zmogljivostih hitro prehiteli procesorje, namensko razvite za znanstvene izračune.

Prvi, ki se je zavedal računskega potenciala grafičnih procesorjev, naj bi bil nihče drug kot pokojni Sadam Husein. Konec leta 2000 so namreč mediji, obveščeni s strani neimenovanih virov v ameriških obveščevalnih službah, poročali, da je iraški  voditelj pokupil 4000 takrat novih konzol Playstation 2, in sicer z namenom, da sestavi superračunalnik, s pomočjo katerega naj bi razvil jedrsko bombo. Konzole, ki bi ostale viška, bi lisjak iz Tikrita lahko uporabil za navigacijske sisteme balističnih raket. Vse to naj bi pripomoglo k temu, da se Playstationa 2 pred božičem leta 2000 zunaj Japonske skoraj ni dalo dobiti. Najbolj gledana televizijska mreža NBC je celo poročala, da so v Detroitu živeči Iračani v trgovinah za igrače pokupili 1400 Playstationov, ki bi jih nato lahko poslali svojemu resničnemu predsedniku. Izkazalo se je, da ima Husein raje pozlačene kot pa digitalne kalašnikovke in da je bila novica o konzoli pogube zgodnje-internetni fake news, moralna panika pa se je z iraških bomb začasno preselila na GTA 3. 

Bolj uspešno je zabavo in uničenje združila ameriška vojska, ki je desetletje kasneje dejansko sestavila superračunalnik iz Playstationov, ki so do takrat doživeli že tretjo iteracijo. Superračunalnik, imenovan Kondor, je bil teoretično zmožen opraviti 500 tisoč milijard računskih operacij na sekundo, kar bi ga takrat uvrstilo med prvih 50 najmočnejših računalnikov na svetu.

Približno na to mesto v razvrstitvi najmočnejših superračunalnikov naj bi se čez eno leto uvrstil superračunalnik Vega. Grafični procesorji bodo priskrbeli velik del te računske moči. Že v Maistru so grafične kartice odgovorne za približno polovico računske moči, kljub temu da je z njimi opremljenih le 6 od skupno 82 vozlišč.  Zmogljivost Maistra je nekaj manj kot 250 tisoč milijard računskih operacij ali flopov na sekundo. Primarni sistem Vega, za katerega je prototip Maister, bo približno 40-krat močnejši. Stal naj bi okoli 16 milijonov evrov, 80 odstotkov sredstev pa bo prispevala Evropska unija prek Evropskega sklada za regionalni razvoj. Novi superračunalniški center se namreč nahaja v vzhodni kohezijski regiji, v kateri je imela Slovenija do sedaj zaradi pomanjkanja razvojnih institucij težave pri učinkovitem črpanju evropskih sredstev za raziskave.

Novice

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal dva nova zakona, ki podpirata želje protivladnih protestnikov v Hongkongu. Prvi zahteva, da ameriško zunanje ministrstvo vsako leto preveri, ali avtonomija Hongkonga znotraj sistema “Ena država, dva sistema” ni bila okrnjena, sicer lahko ZDA proti Hongkongu uvedejo gospodarske sankcije. Drugi zakon prepoveduje izvoz policijske opreme in orožja za nadzor množic v Hongkong. Oba zakona so spisali demokrati v predstavniškem domu kongresa, soglasno pa sta bila sprejeta tudi v senatu. Kitajska prvemu zakonu močno nasprotuje, saj ga smatra za vmešavanje v svoje notranje zadeve. Že ob glasovanju v ameriškem kongresu so v Pekingu napovedali, da se bodo, če Trump zakona podpiše, odzvali s protiukrepi. Predsednik Trump je ob podpisu povedal, da je “zakona podpisal iz spoštovanja do predsednika Šija, Kitajske in ljudi Hongkonga”.

V mestu Najaf v Iraku, kjer se nadaljujejo protivladni protesti, so protestniki napadli iransko konzularno predstavništvo. Policija, ki je stavbo branila tudi s pravimi naboji, je ubila enega človeka, 35 pa jih je bilo ranjenih. Protestniki so kljub temu vdrli v konzulat in ga v celoti požgali. Ena od značilnosti protivladnih protestov v Iraku je prav nezadovoljstvo nad vplivom Irana v državi. Gre že za drugi napad iraških protivladnih protestnikov na iranska predstavništva. V začetku meseca so protestniki poskušali zažgati iranski konzulat v mestu Kabala, ki je prav tako kot Najaf šiitski romarski kraj, ob tem pa so varnostne sile ubile štiri ljudi. Nedavno je spletni časopis The Intercept na podlagi obveščevalnih podatkov, ki so pricurljali v javnost, objavil članek, ki razkriva vpletenost Irana v iraško politiko.

V Mjanmaru se je začel eden redkih procesov proti vojakom, ki so obtoženi vojnih zločinov proti muslimanski manjšini Rohinga. Do sedaj je bilo zaradi nasilja nad Rohingi obsojenih zgolj sedem navadnih vojakov, ki pa so bili kljub desetletni zaporni kazni izpuščeni v manj kot enem letu. Vlada Mjanmara je medtem oblikovala posebno delovno skupino, ki bo državo zagovarjala na procesu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, kjer se bo prihodnji mesec začel proces, v katerem je Mjanmar obtožen izvajanja genocida nad Rohingi. Skupino bo vodila zunanja ministrica Aung San Su Či. Manjši škandal je ob tem povzročil ambasador Izraela v Mjanmaru Ronen Gilor, ki je mjanmarski ekipi zaželel veliko sreče pri obrambi pred obtožbami genocida.