Ob 8.05 poudarki z aktualno-političnega terena:

(klik za poslušanje)

Na območju Gaze so včeraj izraelska letala obstreljevala vojaško oporišče skrajnega islamističnega gibanja Hamas na jugu Gaze. V napadu so bili lažje ranjeni trije Palestinci. Ponoči naj bi izraelska vojska tudi aretirala več visokih predstavnikov Hamasa,  med njimi enega od ustanoviteljev Hamasa Hasana Jusefa. Medtem je vrh Organizacije za islamsko sodelovanje v Istanbulu na pobudo turškega predsednika priznal palestinsko državo in Vzhodni Jeruzalem za njeno prestolnico. Na razvoj dogodkov v Palestini bistveno vpliva selitev veleposlaništva ZDA v Jeruzalem, ki ga je prejšnji teden odredil ameriški predsednik Donald Trump.

Britanski poslanci so včeraj s tesno večino izglasovali, da bo britanski parlament moral o predlogu vlade za izstop iz Evropske unije izvesti obvezujoče glasovanje. Za amandma so glasovali le štirje poslanci več. Dopolnilo zakona o brexitu predstavlja poraz za premierko Thereso May, ki ji je dosedanji zakon omogočal uporabo posebnih kraljevih pravic, v skladu s katerimi bi lahko zakon o brexitu uveljavili brez potrditve v parlamentu. Medtem so se pogajalci o izstopu Velike Britanije iz evrospke povezave minuli teden dogovorili o vprašanjih pravic državljanov, vprašanju meje na irskem otoku in finančni poravnavi.

Evropski parlament je včeraj podelil nagrado Saharov, ki je letos pripadla vsem političnim zapornikom v Venezueli in tamkajšnjemu državnemu zboru, ki ga je na podelitvi zastopal predstavnik demokratične opozicije Julio Borges. Opozicija v letu 2018 upa na zmago na predsedniških volitvah in s tem na konec socialističnega režima, ki ga vodi Nicolas Maduro. Spomnimo, da je venezuelska socialistična stranka v ponedeljek kljub protestom opozicije osvojila triindvajset od štiriindvajsetih županskih stolčkov glavnih mest zveznih držav. Opozicija opozarja na nepravilnosti pri štetju glasov, kar pa izpodbija mednarodni Latinskoameriški svet volilnih strokovnjakov, v katerem pravijo, da je venezuelski elektronski volilni sistem eden najzanesljivejših na svetu.

Domače računsko sodišče opozarja na nepravilnosti pri dveh izmed manjših političnih strank v Sloveniji. Stranka Slovenija za vedno, ki jo vodi koprski župan Boris Popovič, namreč ni predložila ustreznih pojasnil glede porabe strankinih sredstev v letu 2016. Razen tega, da  prejemniki izplačil s transakcijskega računa stranke in nameni teh transakcij niso znani, stranka ni predložila registra članov. Računsko sodišče je pridržano mnenje o izkazih stranke posredovalo tudi Novi ljudski stranki Slovenije, ki se je izoblikovala iz Županove liste nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ta stranka nepravilno pridobljenega prispevka Mestne občine Maribor v letu 2016 namreč v tridesetih dneh od ugotovitve nepravilnosti ni prenakazala v humanitarne namene, kot to narekuje zakonodaja.

Ob 10.05 smo nadaljevali o tehnologiji: 

(klik za poslušanje)

Dobro jutro! Če ste lastnik podjetja, registriranega v Sloveniji, in vaše spletne strani ne moremo prebrati v slovenščini, le urno poskrbite za prevod. Inšpektorat za medije je uresničil napovedi in izdal prve globe v višini do tisoč petsto evrov, saj se spletne strani tretirajo kot oglasi, ti pa morajo biti v materinščini.

A to ni edina informacijska vest iz javnega sektorja. Slovenija si je z zemljevida zadala izbrisati tako imenovane "bele lise". Država naj bi vsem krajem, v katerih  širokopasovna povezljivost z internetom še ni na voljo, zagotovlia gradnjo odprte širokopasovne infrastrukture. Do skupno  več kot petindvajsetih milijonov evrov sredstev za gradnjo omrežja bodo upravičeni na razpisu izbrani operaterji. Projekt je najprej zaustavilo Ministrstvo za finance, a je včeraj ugotovilo, da je skladen z evropskimi pravili za podelitev državne pomoči. Seznam belih lis je Ministrstvo za javno upravo oblikovalo glede na pozive državljanov, zato vam svetujemo, da hitro pristavite svoj glas.

Tako mariborska kot ljubljanska univerza sta uspešno pridobili denar Evrospkega socialnega sklada za vključevanje informacijske tehnologije v učni proces. Na Univerzi v Ljubljani bodo vzpostavili  Univerzitetni center za inovativne didaktične pristope, ki bo pedagogom v oporo pri razvoju učne tehnologije, za kar imajo na voljo dober milijon evrov. Iz izjav tako ljubljanskega koordinatorja Janeza Beštra kot mariborske koordinatorice projekta Didakt.UM za STA razumemo, da je cilj uporabe tehnologije na univerzi predvsem to, da "bodo diplomanti s spoznavanjem in uporabo najnovejših orodij lažje in učinkoviteje vstopali na trg dela".

Izpostaviti moramo še dve varnostni luknji. Prva zadeva program za oddaljen nadzor računalnika TeamViewer. S to aplikacijo lahko prijateljem brez pretiranega tehničnega znanja omogočite, da preko interneta spremljajo vaš zaslon in upravljajo z vašo miško ter tipkovnico. Kot pa se izkaže, zadnje verzije programa nadzor vašega računalnika omogočajo tudi neprijateljem. Zaradi ranljivosti, ki je z modifikacijo programske knjižnice dovoljevala pisanje v pomnilnik računalnika in izkoriščala kodo za izmenjavo informacij med programi, je luknjo lahko izkoristil tako odjemalec kot tudi strežnik. Razvijalec TeamViewerja je ranljivost že odpravil.

Vrnila pa se je tudi devetnajst let stara ranljivost protokola za šifriranje komunikacij TLS. Zaradi preveč zgovornih sporočil o napakah strežnika lahko napadalec analizira šifrirano komunikacijo in jo tudi brez poznavanja zasebnega ključa razvozla. Luknjo najdemo pri podjetjih, popisanih na kar sedemindvajsetih straneh, ki vključujejo tudi podjetja s seznama stotih najbolj obiskanih spletnih strani. Med njimi sta tudi Facebook in PayPal. Za luknjo, poimenovano ROBOT, je popravek že na voljo.

Za konec naj vas spomnimo na današnje glasovanje ameriške zvezne agencije za telekomunikacije, ki želi ponovno uveljaviti zakonodajo, ki odpravlja nevtralnost interneta. To pomeni, da bodo lahko operaterji izbirali, kateri promet je prioritetnejši ter za višjo ceno ponujali hitrejši dostop do nekaterih storitev.

Napotila

Venezuela je napovedala "ustanovitev" uradne državne kriptovalute petro, o čemer ste lahko brali v prejšnjem tehnološkem BritOFF-u. 

Medtem, ko se inšpektorat za kulturo in medije ukvarja s spletnimi stranmi, je vlada napovedala, da tudi v tokratnem mandatu spremembe zakona o medijih in RTVS ne bo. Odločitev je komentrail Toamž Zaniuk.