Po ameriški likvidaciji iranskega generala Kasema Solejmanija, poveljnika posebnih enot iranske revolucionarne garde al Kuds, se še vedno vrstijo odzivi na uboj v mednarodni skupnosti. Če večina držav svari pred nevarno eskalacijo razmer na Bližnjem vzhodu in v svetu, predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump pravi: »Ukrepali smo, da ustavimo vojno. Nismo ukrepali, da jo sprožimo.« Ameriška vlada je vendarle napovedala, da bo na Bližnji vzhod poslala dodatnih 3000 vojakov, svoje državljane pa je pozvala k umiku iz Iraka. Iranski varnostni svet je uboj Solejmanija označil za ameriško strateško napako in napovedal maščevanje Združenim državam. Danes na ulicah Bagdada sicer potekajo žalne procesije za umrlimi v napadu, varnost pa je poostrena.  

Španska volilna komisija je zaradi neposlušnosti razrešila katalonskega predsednika vlade Quima Torro s položaja poslanca katalonskega parlamenta, s čimer je izgubil tudi svoj predsedniški položaj. Odločitev komisije sledi decembrski sodbi Torri, ki sicer še ni pravnomočna, a je bil na katalonskem višjem sodišču že spoznan za krivega zaradi neposlušnosti ob neupoštevanju zahtev po odstranitvi napisov o katalonski neodvisnosti z javnih zgradb v lanski predvolilni kampanji pred aprilskimi državnozborskimi volitvami. Torra je že napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Razrešitev bi lahko razburkala že tako trhlo špansko politično krajino. Katalonska republikanska levica se je namreč odločila, da se bo v parlamentu vzdržala glasovanja o novi vladi in s tem Pedru Sanchezu omogočila še en mandat predsednika španske vlade. Po zadnjih dogodkih v Kataloniji bi si lahko tudi premislila.

Libijska narodna vojska, vojaška sila vlade v Tobruku, trdi, da je včeraj sestrelila še en turški vojaški dron nad Tripolijem, njen voditelj, general Kalifa Haftar, pa je pred tem napoval »džihad in vsesplošno mobilizacijo proti turški invaziji«. Ta je namreč v četrtek izglasovala napotitev vojske v Libijo v podporu mednarodno priznane Vlade narodne enotnosti, v boj proti Haftarju, ki ogroža turške interese. Ameriški predsednik Donald Trump je kasneje v telefonskem klicu predsednika Recepa Tayyipa Erdogana posvaril, naj se v libijski konflikt ne vmešava. Odločitev je sprožila proteste proti »turški invaziji« v več mestih vzhodne Libije, v Bengaziju je bilo več kot tri tisoč udeležencev. Leti z edinega delujočega letališča v Tripoliju so zaradi obstreljevanja začasno prekinjeni.

Bolivija bo predsedniške in parlamentarne volitve izvedla tretjega maja. Na njih bodo izglasovali novo sestavo parlamenta in naslednika izgnanega predsednika Eva Moralesa ter samorazglašene začasne predsednice Jeanine Anez. Morales je na četrtkovi novinarski konferenci v Argentini, kjer je najdel zatočišče pred pučisti, dejal, da bi moral glavni sodnik vrhovnega sodišča prevzeti vlogo predsednika države ter organizirati nove volitve. Morales sam ne bo kandidat, namerava pa biti koordinator kampanje za njegovo stranko Gibanje za socializem. Kandidata bodo oznanili devetnajstega januarja. Vodja opozicijske stranke Revolucionarno nacionalistično gibanje Luis Fernando Camacho je svojo kandidaturo že oznanil.

Policija je na spominski slovesnosti ob 77. obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici pridržala vodjo Štajerske varde, Andreja Šiška. Tega zdaj po odločitvi sodišča čaka vrnitev v zapor, kjer mora odslužiti preostanek kazni, zaradi česar je bila za njim tudi sploh razpisana tiralica.

BritOFF sta pripravila vajenca Lucija in Urh.