10:05 Surovine

Pozdravljeni v drugem četrtkovem Britoffu, v katerem se spuščamo na dno dobavnih verig in vam podajamo novice iz sveta surovin. Tokrat se posvečamo trgu utekočinjenega zemeljskega plina. Gre za enak energent, kot ga Evropa dobiva iz Rusije, le da ta ni transportiran preko plinovodov, temveč je utekočinjen in transportiran z ladjami. Omenjeni trg je torej aktualen predvsem tam, kjer plinovodna infrastruktura ni vzpostavljena, kupna moč pa je vseeno dovolj velika, da je zemeljski plin ustrezna alternativa premogu. Tem kriterijem najbolj zadostujejo države vzhodne Azije, kot so Japonska, Južna Koreja in Tajvan, vse tri otoške v geografskem ali političnem smislu, ter Kitajska, ki še nima ustrezno razvite infrastrukture plinovodov. Države vzhodne Azije predstavljajo več kot 70 odstotkov svetovnega povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu.

Ta teden v bližini Tokia poteka konferenca industrije utekočinjenega zemeljskega plina, na kateri udeleženci razpravljajo o prihodnosti industrije. Ta se je namreč po nekaj letih hitre rasti, utemeljene na rasti povpraševanja v Aziji, znašla pred potrebnimi spremembami. Prva težava, s katero se sooča trg utekočinjenega zemeljskega plina, je presežek ponudbe. Na krilih rastočega azijskega povpraševanja so namreč proizvodna podjetja v zadnjih letih zagnala velike investicije v infrastrukturo za pridobivanje in izvoz utekočinjenega plina, vredne tudi po več 10 milijard evrov. Presežek proizvodne kapacitete prihaja predvsem iz strani Združenih držav Amerike, ki ciljajo na izvoz plina, pridobljenega s hidravljičnim drobljenjem, in Avstralije. Slednja naj bi v kratkem kot največji izvoznik plina v vzhodno Azijo prehitela Katar. Sočasno s hitro rastjo ponudbe pa v vedno počasneje rastoči Aziji ni raslo tudi povpraševanje.

Presežek ponudbe bi moral rezultirati tudi v padcu cen. A se to zaradi specifične oblike pogodb o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina ni zgodilo, vsaj ne v tolikšni meri, kot bi pričakovali. S tem energentom se namreč ne trguje na visoko likvidnih finančnih trgih, kot je to v navadi za večino drugih surovin in energentov. Namesto tega so kupci zavezani kupovati določeno količino plina v okviru dolgoročnih pogodb med kupcem in proizvodnimi podjetji. Cena pa se določa na podlagi cene nafte. Proizvodna podjetja takšen način določanja cen branijo s potrebo po sigurnosti, ki je potrebna za velike kapitalske investicije v razvoj kapacitet.

Dogajanje na trgu zemeljskega plina pa ne sledi nujno dogajanju na trgu nafte. Energenta imata v veliki meri tudi drugačen namen. Zemeljski plin se namreč v veliko večji meri uporablja za proizvodnjo elektrike, medtem ko je nafta širše prisotna v transportu. Trenutno je zemeljski plin z vezavo na ceno nafte precenjen. To je spodbudilo največje kupce utekočinjenega zemeljskega plina v Aziji, da so stopili skupaj in zahtevali reformo trga. Novoustanovljena navezava vključuje plinska podjetja iz Kitajske, Japonske in Južne Koreje. Dolgoročno je njihov interes opustitev pogodb, vezanih na ceno nafte in razvoj trga izvedenih finančnih instrumentov, vezanih na zemeljski plin. To pa poleg razvoja finančne zahteva tudi izgradnjo fizične infrastrukture za trgovanje s tem energentom. Za pozicijo trgovalnega centra se med drugimi pospešeno bori Singapur.

Kratkoročno pa je zahteva konzorcija največjih azijskih kupcev ukinitev tako imenovanih klavzul o destinaciji. Trenutne pogodbe za nakup utekočinjenega zemeljskega plina namreč prepovedujejo, da bi kupec ta plin prodal naprej v drugo državo. To je predvsem v interesu proizvodnih podjetij, saj ta kapaciteto, ki je ne prodajo v okviru dolgoročnih pogodb, prodajajo na kratkoročnem, tako imenovanem promptnem trgu. S klavzulami o destinaciji, ki kupcem prepovedujejo prodajo plina naprej, tako proizvodna podjetja preprečujejo, da bi kupci postali tudi konkurenti na promptnem trgu. Interes kupcev pa je, da bi počeli ravno to, saj so po dolgoročnih pogodbah zavezani kupiti določene količine plina, ki morda presegajo njihovo lastno porabo. Poleg tega bi lahko trgovali med seboj, saj se poraba tekom leta med vzhodnoazijskimi državami razlikuje - Južna Koreja na primer kupuje predvsem za zimo, Kitajska pa predvsem poleti.

Čeprav velikih sprememb na trgu utekočinjenega zemeljskega plina tudi zaradi potrebnega razvoja infrastrukture ne gre pričakovati v kratkem, pa je ta kratkoročna zahteva po ukinitvi klavzul o destinaciji naletela na plodna tla. Na trenutno potekajoči konferenci na Japonskem so namreč proizvodna podjetja napovedala, da so pripravljena te klavzule opustiti.

8:05 Jutranje novice

Britanska premierka Theresa May je na obisku v Savdski Arabiji prejela najvišje civilno odlikovanje kraljevine, Red kralja Abdulaziza. O razlogih za odlikovanje lahko le špekuliramo, ena izmed možnosti pa je kontinuirana britanska prodaja orožja Savdski Arabiji, ki ga ta uporablja v vojni proti Jemnu. Ob obisku sta strani napovedali, da bo Velika Britanija sodelovala pri modernizacije Savdske vojske.

Državna elektrodistribucijska podjetja večine držav Evropske unije so v skupni izjavi napovedala, da po letu 2020 ne bodo več investirala v nove termoelektrarne na premog. Pod iniciativo se nista podpisali le podjetji iz Poljske, ki 90 odstotkov elektrike dobi iz premoga, in Grčije, ki načrtuje nove investicije v tovrstne elektrarne.

Rusko ministrstvo za pravosodje je prepovedalo uporabo slike, ki napeljuje, da je predsednik Vladimir Putin gej in jo uvrstilo na seznam ekstremističnega materiala. Sodeč po opisu na strani ministrstva gre za sliko, ki je podobna Putinu, ki ima, citiramo, “namazane veke in lica, kar, kot si je zamislil avtor, implicira na nestandardno spolno orientacijo predsednika Ruske federacije”, konec citata.