Ob 10. uri

Dobro jutro, poslušate zgodovinski BritOFF. Tokrat se ob včerajšnji 123. obletnici izida grozljivke Brama Stokerja posvečamo razvoju žanra vampirske literature. Drakula zagotovo ni prvi fiktivni zapis o vampirjih, je pa tisti, ki je za žanr postavil največ pričakovanj in ga prvič predstavil množicam. Sčasoma.

Drakula je eno izmed najvidnejših Stokerjevih del, prav tako pa je razstavni dragulj vampirske literature. To je eden izmed prvih izlil na papir avstrijski pesnik Ossenfelder med evropsko vampirsko histerijo v zgodnjem osemnajstem stoletju. Ta se je pričela v Srbiji, ki jo je takrat okupirala Habsburška monarhija. Vzrok je bilo nekaj nepojasnjenih smrti, trupla, ki niso razpadla dovolj za okus lokalnih zdravnikov in folkloro, ki je obstoj vampirjev že tako potrjevala. Dela zgodnjih vampirskih pisateljev so imela vpliv tudi na Stokerja, ki je delo Gottfrieda Augusta Bürgerja tudi delno citiral v Drakuli. 

Vampirjem se ni mogel upreti niti Goethe, ki je v pesmi Korintska nevesta omenjal zaužitje življenjske substance. V angleški literaturi se prvi motiv nesmrtnih bitij, žejnih krvi, pojavi v pesmi Roberta Sutheyja Uničevalka Talaba. Potem ko se je koncept vampirjev zasidral v Angliji, je postal tudi motiv Lorda Byrona - v pesmi Giadur opisuje pošast, ki ne more preživeti brez krvi, spi v grobnici in uničuje življenja vseh bližnjih. Prav tako se vampirski element v Byronovih delih pojavi v kratki povesti Fragment, spisani za tekmovanje v grozljivih zgodbah, ki spremlja usodo aristokrata na potovanju po Orientu. Prav ta je bila navidh za Johna Williama Polidorija, Byronovega zdravnika, ki je leta 1819 izdal novelo Vampir. V njej vampirji prvič niso spominjali na zombije, ki se vlečejo iz lastnih grobov, pač pa so prevzeli obliko elegantnih pomembnežev. Kasneje je motiv aristokratskega vampirja prevzel tudi Stoker. Leto kasneje so na Škotskem neavtorizirano nadaljevanje Vampirja postavili tudi na oder. 

Zdajšnji kliše vampirja, ki vstopi v sobo skozi okno in napade spečo žrtev, se je prvič pojavil leta 1847 v delu Varney, Vampir. Najslavnejši srbski vampir Sava Savanović se je leta 1880 pojavil v romanu Milovana Glišića, naslovljenem Devetdeset let kasneje.

Leta 1897 je irski pisatelj Bram Stoker v Angliji izdal roman Drakula z istoimenskim antiherojem. Navdih za lik Drakule je romunski vojvoda Vlad Tepeš - znan po okrutnosti, pa tudi njegova družina je pripadala rodu Drakul. Grad, postavljen v Transilvaniji, se v izbrisanem alternativnem koncu zgodbe ob njegovi smrti tudi poruši.  Stoker prvi postavi konkretnejša pravila za obnašanje vampirjev - doda strah pred križem, averzijo do česna, nezmožnost prečkanja tekoče vode in manjko odseva v ogledalu. Prav tako je vpeljal zmožnost prelevitve v netopirja in nastanek novega vampirja s pitjem krvi. Ta pravila še danes veljajo za mnoge vampirje, a obstajajo tudi avtorji, ki se jih ne držijo - dandanes nekateri vampirji lahko recimo premagajo svoj strah pred križi. Pomemben karakter za navdih kasnejših avtorjev je tudi lovec vampirjev Abraham van Helsing. Knjiga Drakula ob izidu ni bila pretirano uspešna; v javnosti je postala fenomen v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko je izšel film Nosferatu - njena neuradna adaptacija. 

Z večjim naborov medijev za ustvarjanje so vampirji postali le še bolj popularni. Najpomembnejše delo srednjega dvajsetega stoletja je I Am Legend Richarda Mathesona. Ta se drži Stokerjevih pravil, hkrati pa vampirizem označi za bakterijsko obolenje. Kasneje so iz tega nastale tudi tri filmske adaptacije - Zadnji mož na svetu leta 1964, Omega Man 1971 in I am legend leta 2007.  Trend romantičnih vampirjev, ki so razklani med lastno zlobo in željo, da bi bili boljši, je prvič bolj opazno prikazan v knjižni seriji Barnabass Collins kanadskega pisatelja Marilyna Rossa. Leta 1979 je Anna Rice objavila Intervju z vampirjem, eno izmed najpomembnejših vampirskih literarnih del.

Van Helsing da navdih za kultno televizijsko serijo devetdesetih - Buffy, izganjalka vampirjev. Ta je revolucionirala televizijo, prav tako pa je dala podlago za vampirsko obsesijo enaindvajsetega stoletja - najvidnejša med tonami romanov, serij in filmov je serija Somrak, ki ji še kar ni videti konca.

Ob 8. uri

Odbor Državnega zbora za delo je pričel obravnavo tretjega protikoronskega paketa. Ta je namenjen predvsem sanaciji gospodarstva v turističnem sektorju, saj je tega pandemija novega koronavirusa na kratki in dolgi rok najbolj prizadela. Tako bodo vsi državljani dobili turistične bone različnih vrednosti glede na to, ali so po starosti volilni upravičenci. Minister za delo Janez Cigler Kralj je izpostavil tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa - država bo tako delodajalcu, ki zaposlenega ne more spet zaposliti za polni delovni čas, subvencionirala od pet do dvajset ur tedensko. V turizmu bo tudi subvencionirano čakanje na delo podaljšano do konca junija. Cigler Kralj je tudi ponosno povedal, da so s prvima dvema paketoma pomagali 1,3 milijona Slovencem. Vau, malo več kot polovici.

V prvo obravnavo gre tudi predlog Levice, da bi trgovine še po koncu koronske krize ob nedeljah ostale zaprte. Tako bi trgovcem dali prost vikend in zatirali kulturo potrošništva. Zaveznika so našli v koalicijski stranki SDS, ki je danes sporočila, da predlog podpira. A kaj ko je vlada v ponedeljek ocenila, da zaradi grozeče recesije za zmanjševanje potrošništva ni primeren čas. Prav tako je previden predsednik vlade Janez Janša, ki si želi pred sprejetjem takega predloga predvsem kupiti čas in se pogovoriti z Ekonomsko-socialnim svetom.

Med raznimi karantenami in smrtjo javnega življenja je na dan prišlo več člankov, ki so hvalili čist zrak in vrnitev narave. Nič skrbeti, tega kmalu ne bo več. Francoska vlada je namreč namenila osem milijard evrov pomoči domači avtomobilski industriji, od tega eno milijardo subvencij za nakup električnih in hibridnih vozil. S tem je predsednik Emmanuel Macron korak bližje zastavljenemu cilju - biti vodilni na področju zelenega zasebnega prevoza do leta 2025. Prav tako bo od junija možna subvencija za predelavo bencinskega avtomobila v električnega ali pa vsaj malce boljšega bencinarja, da bo manj onesnaževal.