Osma

Kriminalne organizacije z Balkana kljub številnim uspehom mednarodnih preiskovalcev, ki so ohromili tudi ključne igralce na tem polju, ohranjajo eno ključnih vlog v globalni trgovini s prepovedanimi drogami. Aktualni zasegi in aretacije, v katere so bili po pravilu vključeni osumljenci s področja rajnke Jugoslavije, potrjujejo pomemben vpliv tamkajšnjih  narkoorganizacij na trgovino v Evropi predvsem s kokainom in heroinom, kot so prejšnji teden obširno poročali avstralski mediji, pa naj bi balkanski narkotrgovci pomembno obvladovali tudi področje Avstralije.

Avstralski mediji so, sledeč obširni zgodbi sydneyjskega Daily Telegrapha, ki se sicer sklicuje na podatke avstralske policije, senzacionalistično in nekoliko paranoično poročali o balkanski mafiji, ki naj bi privzela primat nad avstralskim kriminalnim dogajanjem in pomenila pretečo nevarnost državi. Na čelu bojda enega vodilnih svetovnih narkokartelov naj bi bil Črnogorec Vaso Ulić, ki je v Avstraliji začel delovati v 90-ih kot del drugega imigracijskega vala z balkanskih držav. K uspešni infiltraciji Ulića in sodelavcev v avstralske kriminalne kroge pa naj bi prispeval tudi režim nekdanjega predsednika Jugoslavije Slobodana Miloševića.  

Ulić je bil, čeprav že vrsto let deluje z obrobja domače Podgorice, nepoznan širši javnosti, ne pa tudi preiskovalnim novinarjem Centra za preiskovalno novinarstvo Črne Gore, krajše CIN. Član centra, črnogorski preiskovalni novinar Vladimir Otašević.

izjava

Ulićev kartel naj bi poleg z omenjenima heroinom in amfetaminom avstralske uživalce oskrboval tudi z MDMA-jem, metamfetaminom, kokainom, gandžo in verjetno še s čim, pri tem pa naj bi mu pomagala razvejana veriga sodelavcev. Po beleženjih avstralskih preiskovalcev in poročanju tamkajšnjih medijev naj bi Ulić narkobiznise vodil iz Črne gore, prepovedana droga pa naj bi v Avstralijo prihajala tako iz Afganistana in Kolumbije kakor tudi iz Evrope. Kot pojasnjuje Otašević, je Ulićev kartel, ki naj bi imel središča še v Španiji in na Nizozemskem, pri tem sodeloval tako z balkanskimi kot drugimi svetovnimi kriminalnimi organizacijami.



izjava

izjava

Ulić, čigar vlogo v avstralskem narko miljeju tamkajšnja federalna policija aktivno preiskuje, se je v policijskih beležkah in medijskih zapisih prvič znašel leta 2009. Takrat se je pred sodiščem zaradi tihotapljenja in prodaje dobrih 35 kilogramov čistega MDMA-ja znašla četverica kasnejših obsojencev, med katerima sta bila tudi dva s področja bivše Jugoslavije. Avstralska policija naj bi takrat med 200 prestreženimi pogovori ujela tudi Ulića kot petega člana in koordinatorja organizacije. Pred avstralsko roko pravice je v zavetju domače Podgorice ubežal, kakor je pred njo varen tudi danes, pa čeprav so črnogorski preiskovalni organi z njegovimi posli seznanjeni.

izjava

Poleg birokratskih težav, ki jih je omenil naš sogovornik, pa njegovo izročitev ovira tudi nezainteresiranost črnogorskih oblasti. Te pod premierjem in nekdanjim predsednikom Milom Đukanovićem z organiziranim kriminalom več kot odlično kohabitirajo, zato ne sme čuditi, da Vasu Uliću rajši pomagajo, kot ga preganjajo.

Kot je, prav tako prejšnji teden, razkril CIN, je februarja 2011 črnogorski državni Investicijsko-razvojni fond Ulićevemu podjetju Monte Shiraz odobril kredit v višini 42.000 evrov za gradnjo vinskega središča v podgoriškem naselju Kakarićka Gora. Čeprav so o Ulićevi kriminalni dejavnosti v Avstraliji, kot smo slišali, poročali že leta 2011  2009*, so se črnogorske oblasti izgovarjale, da o njegovi vpetosti v mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami niso bile seznanjenje. Z izgovori se je na razkritja CIN-a odzval tudi Investicijsko-razvojni fond, ki je zanikal, da bi Uliću odobril kredit, pač pa naj bi to storila privatna banka, kar pa po mnenju preiskovalnega novinarja Vladimirja Otaševića ne spreminja bistva problema.

izjava

Sedma



Združeni narodi kljub drugačnim pozivom humanitarnih organizacij Izraela niso uvrstili na aktualen seznam kršiteljev pravic otrok. Človekoljubne organizacije so Združene narode k uvrstitvi Izraela na omenjeni seznam pozvale zaradi lanske ofenzive na Gazo, v kateri je umrlo več kot 500 otrok, a so bile njihove zahteve prezrte. Potezo Združenih narodov, ki na seznamu teptalcev otrokovih pravic seveda niso pozabili na Boko Haram, Islamsko državo in vojske osmih držav, med njimi Sirije, Jemna in Južnega Sudana, so že glasno pozdravili v Tel Avivu.

Med plejado najrazličnejših olimpijskih športov, tudi takšnih za katere vedo le tekmovalci, prihajajo novi. Mednarodni olimpijski komite je na zasedanju v Lozani med zimske olimpijske športe sprejel 6 novih disciplin v smučanju, curlingu, deskanju in hitrostnem deskanju. Z novimi disciplinami razširjen program zimskih olimpijskih iger, iz katerega pa po odločitvi MOK-a izpada paralelni slalom za deskarje in deskarke, bo prvič na sporedu na igrah v Južni Koreji čez slaba tri leta.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je iz parlamentarne procedure umaknilo novelo zakona o osnovni šoli, s katero je nameravalo zamakniti zgodnje uvajanje prvega tujega jezika v osnovne šole. Z umikom novele bo uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred osnovne šole in njegovo postopno uvajanje v 2. razred steklo že v naslednjem šolskem letu in ne čez dve leti, kot je predvidevala novela.