DESETA

Državni zbor je v prvem branju potrdil, da je  Zakon o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve na območju Celjske kotline, ki ga je vložila poslanka SMC Janja Sluga, primeren za nadaljnjo obravnavo. Sluga je predlog zakona pripravila skupaj s Civilnimi iniciativami Celja in Inštitutom za okolje in prostor Celje, ker meni, da s sanacijo okoljsko degradiranega celjskega območja ni mogoče več odlašati, vlada oziroma pristojno ministrstvo pa za zdaj ni ukrepalo. O potrebni sanaciji Celjske kotline se je začelo intenzivneje razpravljati v zadnjem desetletju, ko so kontaminiranost zemlje in ozračja začela potrjevati strokovna preverjanja, problem z onesnaževanjem pa je še mnogo starejši. O tem priča tudi arhiv časnika Večer, kjer so že leta 1979 pisali o tako imenovanem “vikendskem zraku,” pojavu, ko se ozračje ob koncu tedna močno poslabša. Prisluhnimo članku, objavljenemu 20. avgusta tistega leta.

“Celjski vikendski zrak

Celjani so se že kar navadili: kakor hitro pridejo dnevi okoli nedelje, se ozračje v mestu izredno poslabša. Zato ni čudno, če že govorijo o tako imenovanem vikendskem zraku.

Lastnosti tega zraka so seveda vidne in občutljive. Ozračje je megleno, slab zrak sili v grlo ter povzroča nemalo težav.

Tako so tudi minuli petek zvečer mnogi Celjani močno pokašljevali. Pri tem pa ni šlo za pretirano občutljivost, ampak za resnični vpliv izredno onesnaženega ozračja. To se je od Cinkarne, TOZD - titanovo belilo, nekaj časa širilo proti Novi vasi, nato pa se je premaknilo malo južneje.

Učinek je bil povsod enak in ga je bilo mogoče čutiti še vso noč in seveda še v sobotnem jutru, ko je zadimljeno ozračje povzročilo še močnejšo meglo.

Ne moremo navesti, kolikšno stopnjo onesnaženosti je celjsko ozračje doseglo v preteklih dneh. Aparature v prostorih carinarnice, ki čakajo na nadaljnjo usodo, tega ne morejo beležiti, težave pa so tudi z drugimi aparaturami v Celju.

Zdi se, kot da ni vsem do tega, da bi Celjani vedeli, kakšen zrak vdihavajo, oziroma kaže, da se nekdo celo boji, da bi bile reakcije občanov preostre, če bi vedeli, da onesnaženje prekoračuje dovoljeno mejo.

Drugače si ne moremo razlagati dejstva, da so utihnila opozorila na lokalnem radiu, kjer so sicer pred časom obveščali občane o koncentraciji strupenih snovi v ozračju, in da so izginili diagrami iz izložbe lekarne v Stanetovi ulici, kjer je bilo moč slediti stopnjam onesnaženosti v posameznih dneh. V teh dneh ni mogoče nikjer dobiti uradnih podatkov podatkov o onesnaženosti, vidne so le posledice, ki jih najbolj čutijo bolniki na dihalih, čeprav jih v večji ali manjši meri zaznavajo vsi, tudi sicer zdravi občani.

Seveda je skoraj nesmiselno vprašati, kdo je za tako onesnaženje kriv. Povsem jasno je, namreč, kakšen odgovor bomo dobili: kriva je celjska kotlina in kriv je nizek zračni pritisk. Onesnaževalci ozračja, med katerimi je gotovo največji Cinkarna, na vprašanje, ali obstaja kakšen vzrok za povečano onesnaževanje, običajno odgovorijo: pri nas je vse normalno, nobene okvare ni.

Toda okvare nastajajo na organih številnih občanov, ki morajo tak onesnažen zrak vdihovati.

F. Kramer”





OSMA

Venezuela je začela s prodajo kriptovalute petro. Vezana je na nafto, en petro pa je vreden 60 dolarjev, kolikor znaša 159-litrski sod surove nafte. Na trg je bilo poslanih za skupno sto milijonov petrov. Gre za prvo kriptovaluto, ki jo izdaja država. S kriptovaluto se Venezuela želi izogniti finančnim sankcijam, ki so jih proti njej uvedle Združene države Amerike.

Na Hrvaškem je državni sekretar na Ministrstvu za demografijo, družino, mlade in socialno politiko Marin Strmota poskrbel za enega transparentnejših odstopov. Na presenečenje vseh, tudi prisotne ministrice Nade Murganić, se je od funkcije poslovil sredi tiskovne konference. Ko sta skupaj z Murganić predstavljala ukrepe za zaustavitev negativnih demografskih trendov, mu je ministrica predala besedo, da bi predstavil podrobnosti in odgovoril na novinarska vprašanja, Strmota pa je eni od novinark potrdil, da so enake ukrepe predstavili že lani, nato pa nadaljeval:

izjava

Drugi dan prvih obračunov osmine finala lige prvakov je pripadel münchenskemu Bayernu, ki je doma suvereno, s 5:0, odpravil turški Bešiktaš. Barcelona in Chelsea sta se v Londonu razšla z 1:1.