Rusija je v petek proti Mednarodni vesoljski postaji izstrelila plovilo sojuz z opremo za tamkajšnje astronavte. Raketa Sojuz-FB je vzletela v petek zvečer po srednjeevropskem času z ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu. Proti ISS bo potovala približno 48 ur, tamkajšnjim astronavtom pa zagotovila zaloge goriva, kisika in vode, pa tudi nekaj znanstvenega materiala. Gre za prvo izstrelitev po incidentu sojuza 11. oktobra, ko se je plovilo s človeško posadko zaradi okvare moralo vrniti na zemljo. Izstrelitev velja za vajo za naslednjo izstrelitev s človeško posadko, ki jo načrtujejo za 3. december. To posadko bodo sestavljali ruski kozmonavt Oleg Kononenko, kanadski astronavt David Saint-Jacques in astronavtka Anne McClain iz ZDA.



Japonska družba Yaskawa, ki je novembra lani začela graditi tovarno robotov v Kočevju, v decembru pričakuje podelitev uporabnega dovoljenja. Zagon poskusne proizvodnje v tovarni, ki bo izdelovala sedem različnih tipov robotov, pričakujejo januarja prihodnje leto. Naložba bo stala 24,6 milijona evrov, podjetje je že zaposlilo 30 ljudi, do leta 2023 pa naj bi to število naraslo na 200. Če spomnimo, japonska družba Yaskawa Electric je leta 1994 prevzela v Nemčiji delujoče slovensko podjetje Motoman Robotec, leta 1996 pa je v Ribnici ustanovila podjetje za proizvodnjo robotskih celic Yaskawa Ristro. Po besedah Yaskawinega vodstva ob polaganju temeljnega kamna bodo poleg tovarne, ki bo izdelovala 6000 industrijskih robotov letno, odprli še center za raziskave in razvoj. S tem nameravajo okrepiti in nadgraditi sodelovanje z domačimi fakultetami in inštituti, sicer pa Yaskawa že sodeluje s Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za elektrotehniko in z Institutom Jožef Stefan. 

Generalna skupščina Združenih narodov je v petek potrdila sedaj že tradicionalno resolucijo proti izraelski okupaciji Golanske planote, proti pa so poleg Izraela glasovale tudi ZDA, ki so se doslej tovrstnega glasovanja vzdržale. Izrael je Golansko planoto odvzel Siriji leta 1967, Varnostni svet pa je zasedbo leta 1981 označil za okupacijo. Za resolucijo je glasovalo 151 držav, med njimi skupaj z državami EU tudi Slovenija. Čemu resolucija sploh služi glede na de facto okupacijo, je z vsakim letom manj jasno.