posnetek

Uvodni posnetek nas je popeljal dobrih 27 let nazaj, v leto 1990, ko so potekale prve povojne demokratične volitve, s katerimi osvetljujemo aktualno izbiranje novega predsednika. Poleg volitev predstavnikov družbenopolitičnega zbora, zbora občin in zbora združenega dela Skupščine ter predstavnikov predsedstva so v začetku aprila 1990 potekale tudi volitve predsednika predsedstva takrat seveda še ne samostojne Republike Slovenije. Za predsednika so se potegovali štirje kandidati: Marko Demšar s podporo Zveze socialistične mladine Slovenije, Milan Kučan kot predstavnik Zveze komunistov in Socialistične zveze, kandidat Demosa Jože Pučnik in Ivan Kramberger, ki ga je predlagala Domovinska narodna stranka. Dan po volitvah, ki so potekale 8. aprila, je dnevnik Večer objavil prve rezultate.

“Milan Kučan vodi, za njim pa sta dokaj skupaj Jože Pučnik in Ivan Kramberger

Po prvih nepopolnih podatkih sinoči ob 23. uri na podlagi vzorca RTV Ljubljana in po delnih zbranih rezultatih pri republiški volilni komisiji so bili kandidati za predsednika predsedstva republike Slovenije razvrščeni takole: Milan Kučan, Jože Pučnik, Ivan Kramberger, Marko Demšar. RTV Ljubljana je sestavila pregled na podlagi 8612 oddanih glasovnic, kar je 0,6 volivcev v Sloveniji. Izid: Kučan 37,85 odstotka, Pučnik 28,83, Kramberger 20,54, Demšar 12,76 odstotka.

Prvi, tudi zelo delni rezultati volitev za člane predsedstva (vzorec RTV): na prvem mestu Ciril Zlobec, drugi Ivan Oman, tretji Alojz Križan, na četrtem mestu so bili Dušan Plut, Matjaž Kmecl, Slavoj Žižek, Dimitrij Rupel.”  

Takratna RTV Ljubljana, danes Radiotelevizija Slovenija, je na podlagi manjšega dela glasovnic leta 1990 predvidela končni izid s precej večjo natančnostjo kot minulo nedeljo, ko je ob 19. uri smelo napovedovala Pahorjev triumf že v prvem krogu. Leta ‘90 sta se v drugi krog po pričakovanjih uvrstila Kučan in Pučnik - prvi s 44,4 odstotka glasov, drugi s 26,6, tretje mesto pa je z 18,5 odstotka glasov zasedel Ivan Kramberger. Gledalcem televizijskega dnevnika, iz katerega smo poslušali tudi uvodni posnetek, takoj po zaprtju volišč  rezultatov še niso razodeli, so jim pa namesto tega 8. aprila ponudili izjave kandidatov ob oddaji glasov.

posnetek

Volilni dan so s kandidatom Ivanom Krambergerjem, prvim presenečenjem volitev, ki je volivce nagovarjal na množičnih shodim širom po Sloveniji, preživeli tudi pri Večeru in ga naslednji dan opisali s sledečimi besedami.

“Ura je bila sedem, na vzhodu je sonce s škrlatom lažno napovedovalo lepši dan, ptički so se veselo prepirali v ozelenelih ali cvetočih krošnjah dreves, pri Krambergerjevih pa so zakurili v kamin. Nasproti je sedel Ivan Kramberger v elegantni svetlo rjavi obleki in z metuljčkom. Zdelo se je, da ga je striženje ali pa kaj drugega pomladilo vsaj za 10 let. Gospa Kramberger je postregla s kavo, on pa je preudarno razlagal:

'Ta predvolilni molk mi je zelo prav prišel. Po dveh mesecih sem si vsaj malo spočil. No, včeraj, v soboto, je ves dan zvonil telefon in z volivci je treba biti prijazen. A če pomislim, kaj sem dal v teh zadnjih dveh mesecih skozi: 121 nastopov sem imel in pognal več kot 700 starih milijard, ne da bi se pri tem trikrat prav najedel ali se naspal v postelji. A mi ni žal: samo v Tržiču sem imel enajst tisoč ljudi, na Bledu pa šest, čeprav jih živi tam le tri tisoč. In mislim, da po vsem tem moram zmagati.

Malo kasneje, ko so se nama pridružili še drugi novinarji, pa se je razživel in vsem v zabavo stresal ta prave: ‘Želim si le, da ne bi bil zadnji, a je to mesto, vsaj upam, že tako rezervirano za dr. Demšarja. Potem bi lahko v naslednjih 4 letih ob vsaki priložnosti rekel: ‘Vidite, pa niste volili Krambergerja! Če zmagam, pa jo bom pobrisal nazaj v Nemčijo.”

Krambergerjev uspeh je v Delu dan po prvem krogu komentiral Boris Jež. Prisluhnimo delu komentarja z naslovom “Kramberger - zdaj!”.

“Skratka nikogar nam ni uspelo izbrati, imamo pa zmagovalca. Kajpak: Krambergerja. Kramberger je triumfiral nad vsemi izšolanimi in tituliranimi sociologi, ki so mu napovedovali nekaj odstotkov, dobil pa jih je desetkrat toliko. Petina slovenske duše je krambergijanska - in to v Evropi zdaj! Lahko bi zapisali, da je Kramberger ‘fenomen’, seveda pa bi bilo to hudo ‘deplasirano’. Kajti krambergerjanstvo kot razsežnost slovenske duše očitno presega meje racionalnega; tu je tako kot cankarjanstvo ali prešernovstvo. Slovenca, to ‘zakotno dušo’, navdihujejo eksotični ekscentriki. Ni naključno, da je med kandidati za republiško predsedstvo največ glasov dobil Ciril Zlobec - pesnik, lirik. Očitno je, da Slovenec zgodovine in svojega mesta v njej nikoli ni jemal skozi prizmo hegeljanske racionalnosti, temveč kot literaturo, roman, liriko. In tako je sredi skrajno komplicirane politične in volilne divjine kajpak zmagalo tisto najbolj elementarno in preprosto v slovenski nacionalni podzavesti - če seveda ne štejemo ‘kučanovstva’, ki je, izžarevajoč svojo ‘luteransko materinskost’, nekaj docela komplementarnega s Krambergerjem.”

Kljub uspehu se Kramberger, ki je dobri dve leti kasneje padel pod streli lovske puške, v drugi krog 22. aprila 1990 ni uspel uvrstiti. Tekmo za predsednika predsedstva je pred opozicijskim izzivalcem dobil Kučan, ki so mu volivci namenili dobrih 58 odstotkov glasov. Dnevnik TV Ljubljana je uradne rezultate predstavil v torek, 24. aprila.

posnetek