V množici odmevnih predlogov zakonov, o katerih državni zbor odloča v zadnjih tednih, kot so kazenski zakonik, zakon o urejanju posojil v frankih in zakon o preprečevanju pranja denarja, pozornost izgubijo številni drugi prav tako pomembni zakoni. Eden slednjih je osrednja figura današnjega Neuradnega lista – Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo.

Zakon o igrah na srečo je bil sprejet leta 1995 in nazadnje spremenjen leta 2012 z ukinitvijo Urada za nadzor prirejanja iger na srečo. Takrat so se njegove pristojnosti prenesle na ministrstvo za finance in finančno upravo. Državni zbor je trenutne predlagane spremembe sprejel na drugi obravnavi zakona, o celotnem dokumentu pa bo glasoval sredi marca. Glavna sprememba, ki jo finančno ministrstvo kot predlagatelj želi doseči, je vzpostavitev sistema dodeljevanja koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo na podlagi javnega razpisa.

Posebne igre na srečo so vse tiste, ki jih srečamo v casinojih, torej poker, ruleta, bingo, igralni avtomati in stave. Na podlagi 55. in 55.a člena obstoječega zakona sme posebne igre na srečo kot koncesionar organizirati le delniška družba. Njeni delničarji so lahko Republika Slovenija, lokalne skupnosti in pravne osebe, stoodstotni lastnik ali edini ustanovitelj slednjih pa je lahko le država. Koncesionarji so lahko še nedržavne gospodarske družbe, ki pa lahko pridobijo največ 49 odstotkov delnic koncesionarjeve delniške družbe, tako da ostane večina državi in da je zagotovljen njen monopol nad igralniškim poslom.

Spremembe zakona odpravljajo večino lastniških pogojev za organizacijo posebnih iger na srečo. Določajo, da delež državnih delnic v lastništvu koncesionarja ne sme biti manjši od 25 odstotkov, če je koncesionar delniška družba. Če je koncesija podeljena drugi obliki gospodarske družbe, poslovni delež države ne sme biti manjši od 51 odstotkov. Spremembe predvidevajo tudi podeljevanje koncesij na podlagi javnega razpisa. Vlada je takšne spremembe predlagala zaradi pretekle sodbe Sodišča Evropske unije, v okviru katere je slednje Slovenijo opozorilo, da obstoječa zakonodaja onemogoča organiziranje iger na srečo podjetjem s sedeži izven Slovenije, kar pa po mnenju sodišča pomeni kršitev svobode opravljanja storitev.

Druga velika sprememba, ki jo vlada napoveduje v svojem predlogu, je povečanje števila prirediteljev klasične igre na srečo, torej loterije. Trenutno jo prirejata Loterija Slovenije in Športna loterija, vlada pa načrtuje do največ pet prirediteljev. Na finančnem ministrstvu in v koaliciji menijo, da bo povečana konkurenca skupaj s spremembo lastniške in koncesijske politike posebnih iger na srečo imela pozitiven vpliv na trg in potrošnike. Liberalizacija trga naj bi zagotavljala višjo kakovost storitev in hkrati preusmerila igralce stran od nezakonitih ponudnikov igralniških storitev. Prav tako naj bi s temi spremembami pridobili več potrošnikov iz tujine.

Na drugi strani pa ima opozicija diametralno nasprotno mnenje od vladajoče struje. Opozarjajo, da bodo ukrepi pomenili manj denarja za Fundacijo za šport in Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki se večinoma financirata iz trenutnih koncesijskih dajatev na igre na srečo. Državnozborski odbor za finance je v spremembah zakona določil, da se bodo ti finančni izpadi nadomestili s sredstvi iz državnega proračuna, kar pa pomeni novo breme za davkoplačevalce v korist prostega trga. Liberalizacija igralniških storitev ima lahko tudi neželene družbene posledice. Dopuščanje večje konkurence zasebnih podjetij pomeni, da bodo ta uporabila invazivnejše tržne prijeme, ki v odvisnost od iger na srečo potegnejo še več ljudi kot do sedaj.