10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu. Danes se bomo posvetili ozadju priljubljenega alternativnega družabnega omrežja Parler.

Google Play, Apple Store in Amazon Web Services so konec prejšnjega tedna vsi po vrsti odrekli gostoljublje Parlerju, ki velja za konzervativno, neonacistično oziroma alternativno desničarsko alternativo Twitterju. Vsi trije velikani so zatrdili, da je Parler toleriral ščuvanje k nasilju nad ameriškimi zakonodajalci in nasprotniki odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Privrženci Trumpa in pripadniki kulta QAnon pa naj bi na platformi tudi načrtovali nasilni vdor na zasedanje kongresa prejšnjo sredo in poskušali preprečiti potrditev volilne zmage novoizvoljenega predsednika Joeja Bidena.

Parler je nastal leta 2018, poleg aktualnega izvršnega direktorja Johna Matzeja pa med ustanovitelje in finančne podpornike spada tudi znana ameriška družina vlagateljev v hedge sklade in glavnih donatorjev republikancem Mercer. Zanje verjetno še nikoli niste slišali, saj medijski imperij v lasti Ruperta Murdocha v anglosaški sferi ves čas poudarja samo vlogo in vpliv progresivno usmerjenega bogataša Georgea Sorosa. John Mercer in njegova hčerka Rebekah Mercer sta poleg zajetne finančne podpore Parlerju sicer znana že iz zgodbe o podjetju Cambridge Analytica. Če spomnimo, gre za firmo, ki je osebne podatke uporabnikov Facebooka protipravno zlorabljala za tarčno manipuliranje v prid brexita in izvolitve Trumpa za predsednika. Družina Mercer je prvotno sicer podpirala kandidata Teda Cruza, a ko je medijski veter na površje napihal Trumpa, so svoje zajetne denarne donacije namenili njegovi kampanji za izvolitev. Prav tako so Trumpu priporočili, naj kot svojega glavnega stratega ustoliči njihovega starega znanca Steva Bannona.

Parler ima kot platforma, ki zavestno ne moderira sovražnega govora in pozivov k nasilju nad rasnimi, etničnimi in spolnimi manjšinami, seveda težave tudi s privabljanjem klasičnih oglaševalcev. Redkokatero podjetje je namreč navdušeno nad tem, da se oglasi za njihove izdelke in storitve prikazujejo zraven fotografij uporabnikov s kljukastimi križi. Zato je Parler poleg finančne injekcije družine Mercer poskušal iz svojih uporabnikov izcuzati čim več osebnih podatkov, ki bi jih lahko kasneje prodajal za oglaševalske namene. Uporabniki, ki so želeli potrditev, da je račun na Parlerju res njihov, so morali poskenirati in jim poslati fotografijo svojega vozniškega dovoljenja. Parler je prav tako poskušal uveljaviti koncept svojih lastnih vplivnežev, katerih objave bi bile samodejno bolj vidne in promovirane kot objave navadnih uporabnikov. Novi Twitter pa tak.

Poleg kopiranja starih neoliberalnih načel izkoriščanja uporabnikov pa je Parler za povrh še slabo poskrbel za varnost. Hekerka z nazivom “donk_enby” in njeni aktivistični znanci ArchiveTeam so namreč tik pred somrakom Parlerja uspeli s platforme pretočiti skoraj vse objave, fotografije in videoposnetke. Donk_enby je sprva zgolj nameravala shraniti dokaze, da so uporabniki Parlerja res vnaprej načrtovali in nato tudi izpeljali napad na kongres. Skupini, ki je uporabila pomanjkljivo zaščito API-klicev, ki so bili potrebni za delovanje mobilne aplikacije Parlerja, pa je na koncu uspelo shraniti skoraj vso zgodovino platforme. Podatki, ki obsegajo okoli 70 terabajtov, so že javno dostopni in čakajo na analize zainteresiranih.

8:05

Ameriški predstavniški dom je ob podpori desetih republikancev izglasoval ponovno ustavno obtožbo predsednika Donalda Trumpa, tokrat zaradi spodbujanja vstaje. Ustavno obtožbo je podprlo 232 predstavnikov, proti jih je glasovalo 197. Trumpu očitajo zanikanje izida volitev in pozivanje k vdoru njegovih privržencev v prostore kongresa prejšnji teden. Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell je že napovedal, da se bo senat sestal šele 19. januarja, zgolj en dan, preden Trumpu preneha predsedniški mandat. Za uspešno ustavno obtožbo morata glasovati dve tretjini senatorjev. Trumpa je prva neuspešna ustavna obtožba doletela že leta 2019, ko je Ukrajino izsiljeval, naj uvede preiskavo proti sinu Joeja Bidna.

Platforma za oddajanje sob in stanovanj Airbnb je za naslednji teden, ko bo potekala zaprisega novoizvoljenega predsednika Joeja Bidna, že odpovedala vse rezervacije v Washingtonu, DC. Svojo odločitev pojasnjuje z bojaznijo, da bi se izgredniki, ki so prejšnji teden že vdrli v kongres, spet vrnili v prestolnico.

Italijansko vladajočo koalicijo je zapustila stranka Živa Italija nekdanjega premierja Mattea Renzija, skladno s tem pa sta odstopili tudi ministrica za kmetijstvo in ministrica za družinske zadeve. Premier Giuseppe Conte je tako izgubil večino v senatu. Renzi se je s Contejem spopadel predvsem zaradi porabe več kot 200 milijard evrov sredstev za omilitev posledic epidemije, vlada pa po njegovem tudi ne bi smela zavrniti 37-ih milijard evrov iz evropskega reševalnega mehanizma.

V Kalabriji pa se medtem začenja sojenje 350-im pripadnikom italijanske mafijske združbe ’Ndrangheta. Proti mafijcem, med katerimi so tudi politiki in uradniki, bo pričalo več kot 900 prič, med drugimi tudi nečak mafijskega voditelja Luigija Mancusa. Združba ’Ndrangheta ima na leto več kot 50 milijard evrov prihodkov.