Lepo pozdravljeni. Pričenjamo s pregledom po Evropi. Grčija po sedanji pogodbi z ruskim energetskim velikanom Gazpromom, ki se izteče leta 2016, za dobavo zemeljskega plina plačuje približno 30 odstotkov več od evropskega povprečja. Grški predsednik vlade Antonis Samaras je zato ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil, da jim zniža cene plina. Slaba dva meseca pred tem je Gazprom umaknil ponudbo za odkup državnega deleža v grškem plinskem velikanu DEPA. Posel naj bi takrat propadel zaradi ruske zaskrbljenosti nad dolgoročno finančno vzdržnostjo distributerja plina. Grški eksperiment se sicer nadaljuje. Neuspela, a zaukazana nujna privatizacija grškega gospodarstva in javnega sektorja se seveda nadaljuje. V kratkem naj bi namreč sledil nov poskus privatizacije energetskega sektorja. Azerbajdžanski državni energetski velikan Socar naj bi za 400 milijonov evrov kupil dvotretjinski državni delež v sistemskem operaterju plinskega omrežja Desfa.

Ostanimo v Grčiji, ki pa je že zaključila prodajni postopek 33-odstotnega deleža v državni monopolni družbi za igre na srečo. Novi lastnik OPAP-a, ene največjih loterijskih družb v Evropi in s prometom okoli štiri milijarde dolarjev najdobičkonosnejšega podjetja v državi, je postal češko-grški konzorcij Emma Delta. Prodaja deleža je prva od privatizacij, ki jih je od Grčije v zameno za mednarodno finančno pomoč zahtevala trojka v podobi Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada.