Francoski predsednik Francois Hollande pa je zaposlen z reformiranjem evroskupine. Rešitev težav, ki so bile razgaljene z nedavno grško krizo, vidi v dodatnem sloju birokracije. Predlaga ustanovitev vlade s svojim proračunom in parlamenta, ki naj bi zagotavljal demokratični nadzor. Takšna struktura naj bi imela tudi povečane pristojnosti glede določanja fiskalne in davčne politike držav članic. Parlament in vlada evroskupine bi bila ločena od trenutnih evropskih institucij, v katere so vključene države celotne Evropske unije.

Ni zelo verjetno, da bi takšen predlog podprla Nemčija, ki je proti podobnemu, a nekoliko manj radikalnemu predlogu, že vložila veto v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Nemška kanclerka Angela Merkel pa skuša strasti v evroskupini, ki jih je v veliki meri podžigala sama s svojo nekompromisno pozicijo glede grške krize, miriti na drugačen način. Ponovno je poudarila, da je odprta do ideje prestrukturiranja grškega dolga, a da odločno zavrača kakršenkoli odpis dolgov.

Nujo po lajšanju dolžniškega bremena za Grčijo je poudarila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada IMF, Christine Lagarde. Opozorila je, da v kolikor ne bo prišlo vsaj do restrukturiranja dolga, IMF ne bo prisostvoval pri nadaljnji pomoči Grčiji. Ostre besede direktorice mednarodne institucije, ki jo v največji meri financirajo Združene države Amerike, morda nakazujejo na povečan pritisk ZDA glede reševanja grške krize.