E, pa Afrika

E, pa Afrika

Aktualno-politična novica
7. 4. 2014 - 12.00

V Bruslju je potekal vrh EU-Afrika, ki se ga je udeležilo več kot 60 voditeljev. Namen srečanja je bil razprava o prihodnosti odnosov med Afriko ter EU in seveda krepitev vezi med kontinentoma. Srečanja in končne izjave so polna potrjevanja skupnih načel, enakopravnega sodelovanja, demokratičnih vrednot in pravice do razvoja. Med uspehi zadnjih let je bil izpostavljen uspešen proces demokratizacije Afrike in po njihovih besedah učinkovit spopad s krizo znotraj EU, posebno omembo so dobile strukturne reforme držav članic, ki da so pokazale pot k trajnostni, vključujoči rasti v prihodnosti.

V ozadju bleščečih uradnih izjav pa se seveda skriva še marsikaj. Že sama povabila na srečanje in udeležba posameznih držav je povzročila nekaj težav. Povabilo so na primer dobili v Maroku, ki sicer ni članica Afriške unije. To dejanje je imelo negativen prizvok zaradi problematike Zahodne Sahare, ki je priznana s strani Afriške unije. Tudi vprašanje udeležbe egiptovske delegacije, ki je na koncu ostala na zelo skromni ravni, je bilo problematično, saj je Egipt Afriška unija začasno izključila, ko je na oblast prišel Abdel-Fatah al-Sisi. Predsednik Eritreje Isaias Afowerki je bil s srečanja izključen zaradi hudih kršitev človekovih pravic, Robert Mugabe iz Zimbabveja je obisk uradno odpovedal zaradi zavrnitve vize njegovi ženi, prav tako pa je doma ostal južnoafriški Jacob Zuma, uradno zaradi drugih obveznosti, bi pa znale pri vsem skupaj igrati vlogo tudi nedavne korupcijske obtožbe.

Fokus srečanj je bil sicer deljen na ekonomsko sodelovanje, varnost in blaginjo. Nadaljnje trgovinsko povezovanje naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Z idejo rasti, ki bi temeljila na kmetijstvu, tako imenovanih zelenih politikah, in razvoju ekonomske infrastrukture ter storitvenega sektorja želi EU povečati svojo prisotnost na kontinentu, kjer so vedno bolj prisotni drugi globalni igralci, vključno s Kitajsko, ZDA, Indijo in Brazilijo. Glede varnosti pa se je pri omembi situacije v Maliju, Srednjeafriški republiki, Somaliji in Kongu EU zavezala k pomoči pri ohranjanju varnosti, in sicer v obliki finančne in logistične podpore pri mirovnih misijah. Na koncu vsega so voditelji seveda dodali še obvezno opombo, da naj bodo vse načrtovane politike fokusirane na ljudstvo, človekove pravice pa da so tako ali tako svete.

Na ekonomskem področju je bila uspešena tudi kitajska delegacija predsednika Xi Jinpinga in njegovih 200 spremljevalcev, ki so v času svojega obiska od EU prejeli zagotovilo, da bo premislila o večmilijardnem prostotrgovinskem dogovoru. Ta je znotraj Evrope precej nepriljubljen in sproža veliko pomislekov, med drugim zato, ker naj bi kitajska državna podjetja veselo kršila mednarodna pravila trgovanja. Medtem ko kitajska stran predvsem teži k čimprejšnjemu sprejetju prostotrgovinskega sporazuma, pa EU želi dati prednost dogovoru o investicijah. Teme, ki se v kateremkoli pogledu tičejo človekovih pravic, so bile na srečanjih popolnoma ignorirane, se je pa predsednik Jinping oglasil v živalskem vrtu in obiskal dve kitajski pandi.

Svoj vrh je v Bruslju prejšnji teden doživela tudi romska skupnost. Kljub nacionalnim zavezam članic EU k nediskriminaciji Romi v praksi pogosto niso sprejeti kot polnopravni člani družbe. Na srečanjih, polnih lepih besed in zavez k spremembam, je svoj pogled med drugim predstavil tudi romunski predsednik Traian Basescu, ki je opozoril na diskurz na ravni EU, ki ima pogosto močne protiromske konotacije. Pri tem je očitno začasno pozabil na dejstvo, da je večino Romov pred leti sam označil za lene tatove. Sploh glede na več ali manj neopazne spremembe od predhodnega vrha leta 2010 upi za učinkovitost tokratnega ostajajo nizki. Pomisleki glede tovrstnih srečanj se nanašajo predvsem na dejstvo, da se prek tega oblikujejo le dodatni dokumenti praznih obljub, medtem ko do dejanj ne pride. Poleg tega je vključitev samih predstavnikov romske skupnosti zelo nizka in tako se le nadaljuje tradicija govorov o njihovih potrebah, brez da se jih v proces oblikovanja politik sploh vključi.

Evropski parlament je potrdil marčevski predlog Evropske komisije, po katerem bodo morali ponudniki mobilnih storitev do konca leta 2015 odpraviti vse stroške mobilnega gostovanja v Evropski uniji. Kot je po četrtkovem uspešnem glasovanju v Evropskem parlamentu napovedala podpredsednica Evropske komisije Neelie Kores, je bil s tem narejen prvi korak k vzpostavitvi enotnega evropskega telekomunikacijskega trga, ki ga bodo v prihodnjih letih članice skušale doseči z vzpostavitvijo vsebinsko in sicer odprtega medmrežja, usklajenim podeljevanjem licenc za brezžično širokopasovno omrežje in bolj transparentnimi pogodbami, s katerimi bo uporabnikom olajšana možnost menjave operaterja. Evropska unija je s skupnim nastopom cene mobilnega gostovanja sicer začela omejevati že leta 2008. Od takrat so se drobnoprodajne cene klicev in kratkih sporočil znižale za 80 odstotkov, močno se je pocenilo tudi podatkovno gostovanje. Kljub občutnim znižanjem četrtina uporabnikov pred potjo na tuje v Evropski uniji še vedno izklopi gostovanje, tudi zato je Evropska komisija spremembe na področju skupnega telekomunikacijskega trga označila za najambicioznejše v zadnjih 26 letih.

Po poročanju nekaterih hrvaških medijev je Švica Hrvaški ponudila kompromisno rešitev glede podpisa sporazuma, ki bi hrvaškim delavcem omogočal dostop do švicarskega trga dela. Kot je znano, je švicarska vlada po februarski referendumski potrditvi kvot za priseljevanje - zaradi domnevno jasne podpore švicarskih volivcev omejitvi priseljevanja iz članic Evropske unije - odstopila od podpisa sporazuma s Hrvaško. Ker je Bern za ostale članice Unije, s katerimi ima podpisan sporazum o priseljevanju, po referendumu zgolj napovedal njegove spremembe, Hrvaška pa je zaradi odpovedi prva čutila posledice referendumske odločitve, je bilo iz Zagreba slišati pripombe o neenakovredni obravnavi.

Podrobnosti švicarske ponudbe glede odpovedanega sporazuma sicer niso znane, z njim naj bi se že strinjalo Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ne pa tudi Evropska komisija. Več o tihem dogajanju na relaciji Bern-Zagreb-Bruselj pa hrvaški novinar Davor Gjenero.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Medtem ko Švica zapira svoje meje, pa Evropska unija uvaja brezvizumski režim na Moldavijo. V skladu s predhodno odločitvijo Evropskega parlamenta in ostalih institucij Evropske unije je Bruselj sklenil, da bodo Moldavijci od 28. aprila v schengensko območje lahko potovali in znotraj njega ostali 3 mesece brez vizumov. Ukrep prihaja v času, ko se Moldavija pripravlja na podpis pridružitvenega sporazuma z EU, Moldavija pa je sicer tudi prva od šestih držav nekdanje Sovjetske zveze Evropskega vzhodnega partnerstva. V njem so še Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija in Ukrajina, za katero je Evropska unija vizume že odpravila.

Saga v zvezi s turistično-opazovalno misijo evropskih poslancev, med katerimi se je znašel tudi slovenski predstavnik Ivo Vajgl, na lanskoletnih predsedniških volitvah v Azerbajdžanu očitno dobiva epilog. Posvetovalni odbor evropskega parlamenta, ki opazuje ravnanje in etiko evroposlancev, je pri šesth poslancih-volilnih opazovalcih, tudi Vajglu, zaznalo kršitev etičnega kodeksa, s tem pa seznanil tudi predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza. Ker posvetovalni odbor za etično ravnanje poslancev zoper azerbajdžanske kršitelje ni predlagal sankcij, ni ukrepal niti Schulz. S tem se niso strinjali v poslanski skupini evropskih Zelenih, ki zoper kršitelje zahtevajo vsaj jasen opomin. Vajgl, ki je že sredi marca slovenskim novinarjem v Strasbourgu zagotavljal, da omenjenih posvetovalni odbor zanj ni ugotovil nepravilnosti, še naprej vztraja, da je svoje delo v Azerbajdžanu po mnenju odbora opravil korektno.

 

Projekt podpira Evropski parlament

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness