Jean-Claude Juncker je bil s 422 glasovi za, 250 proti in 47 vzdržanimi glasovi uradno izvoljen za predsednika Evropske komisije. Ta je v govoru pred izvolitvijo obljubljal oddaljevanje od politike varčevalnih ukrepov ter oživljanje tako imenovane skupnostne metode, ki daje pri določanju zakonodaje znotraj Evropske unije večje pristojnosti Evropski komisiji. Zavezuje se za investicijo tristotih milijard evrov v razvoj energetskih, transportnih in digitalnih infrastrukturnih projektov v sklopu javno-zasebnih finančnih programov ter zagovarja uvedbo minimalne plače v Evropi.

Predvolilni dogovor o sodelovanju med Progresivno zvezo socialistov in demokratov ter Evropsko ljudsko stranko je Junckerju, kandidatu slednje, prinesel zmago. Ta naj bi v posvetovanjih socialnim demokratom obljubil položaj komisarja za gospodarske in denarne zadeve ter enakopravno zastopanost spolov v svoji komisarski ekipi. Podporo je dobil tudi od vseh osmih slovenskih evroposlancev. V svojem programu napoveduje tudi večjo transparentnost v procesu sprejemanja trgovsko-investicijskega Transatlantskega sporazuma, krajše TTIP, med EU in ZDA.

Proti sprejemu spornega transatlantskega sporazuma pa napoveduje ustanovitev zavezništva pod skupnim imenom STOP TTIP okoli stopetdeset skupin za potrošniške, okoljevarstvene in človekove pravice. Do novih premikov je prišlo po že šestem pogajanju med EU in ZDA o sporazumu, ki bo pomenil večjo deregulacijo storitev, prehrambenih, avtomobilskih in ostalih standardov ter večjo liberalizacijo skupnega trga. Več o kampanji nam pove Philippe Schockweiler, član organizacije Greenpeace, ki je del zavezništva:

Izjava se nahaja v posnetku.

Sporazum je problematičen zaradi tajnosti v času pogajanj za njegovo sprejetje. Poleg nižanja ekoloških in socialnih standardov sprejetje sporazuma prinaša:

Izjava se nahaja v posnetku.

Phillipa smo še vprašali, kakšno je mnenje njegove organizacije o obljubah novoizvoljenega predsednika evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, da se bo zavzemal za večjo transparentnost med časom sprejemanja sporazuma:

Izjava se nahaja v posnetku.

Evropski voditelji niso prišli do dogovora o imenovanju visokega predstavnika za zunanje zadeve, vodje evrske skupine in predsednika Evropskega sveta. Za prvi položaj je bila predlagana italijanska ministrica za zunanje zadeve Federica Mogherini, vendar so temu nasprotovale predvsem  vzhodnoevropske članice. Nasprotniki Mogherinijevo  obtožujejo proruske drže, saj je z italijansko vlado Mattea Renzija, ki je lobirala za njen položaj evropske zunanje predstavnice, proti ostrejšim sankcijam zoper Rusijo ter za gradnjo južnega toka. Novo zasedanje med evropskimi voditelji bo potekalo konec augusta, predlagani pa bodo tudi novi kandidati.

Na nivoju držav članic Evropske unije se medtem s polno paro nadaljujejo interna dogovarjanja o kandidatih za evropske komisarje. Najmlajša članica EU, Hrvaška, bo za evropskega komisarja predlagala Nevena Mimico, ki je sicer v trenutni evropski komisiji že opravljal funkcijo komisarja za zaščito potrošnikov. Mimica, ki ga je hrvaška vlada potrdila na četrtkovi zaprti seji, je bil v letih 2000 in 2001 glavni pogajalec Hrvaške v pogajanjih o sporazumu o stabilizaciji in pridružitvi EU, kasneje pa je v Račanovi vladi opravljal funkcijo ministra za evropske integracije.

Kandidatko za komisarko je predlagala tudi že Češka. To je postala češka ministrica za regionalni razvoj Vera Jourova, ki naj bi v komisiji pokrivala resor za regionalne politike. Zaenkrat je sicer znana dobra tretjina najverjetnejših članov bodoče evropske komisije.

Neznanka še naprej ostaja slovenski kandidat za evropskega komisarja, ki ga vlada še išče. Potem ko je bolj ali manj jasno, da se odhajajoči premierki Alenki Bratušek zamisel o samopredlaganju ne bo izšla, saj so ji podporo odrekli nekateri koalicijski partnerji odhajajoče vlade z SD na čelu, v javnosti in medijih že krožijo druga imena. Socialdemokrati  predlagajo za evropskega komisarja 3 imena, seveda iz lastnih vrst: odhajočo ministrico za delo, družino,  socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak, evropsko poslanko Tanjo Fajon in slovenskega stalnega predstavnika pri Evropski uniji Rada Genoria, za evropskega komisarja pa naj bi bil kandidat tudi pisatelj Drago Jančar. Jančarjevo ime naj bi predlagala njegova stanovska kolega Mitja Čander in Božidar Novak.    

Od evropske komisije pa k evropskemu parlamentu. Ta je na zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdil vstop Litve v območje evra s 1. januarjem prihodnje leto. Za vstop 19. članice v evro območje je glasovalo 545 poslancev, proti pa jih je bilo 119. Litva si je za uvedbo evra sicer prizadevala že leta 2007 tako kot Slovenija, vendar je Evropska komisija takrat ocenila, da baltska država zaradi visoke inflacije ne izpolnjuje potrebnih pogojev. Zdaj Litva izpolnjuje vsa štiri maastrichtska merila - nizko inflacijo, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje  in nizko raven obrestnih mer - tako da bo s prihodnjim letom lahko nacionalno valuto litas zamenjala s skupno evropsko.  

Evropska unija in Ekvador sta po dolgotrajnem procesu sklenila prostotrgovinski sporazum, za katerega veljajo pravila Svetovne trgovinske organizacije, krajše STO. S sporazumom bo Ekvador lahko začel v Evropo brez posebnih dajatev izvažati svoje industrijske dobrine, na drugi strani bo EU dobila boljši dostop do ekvadorskih javnih naročil, južnoameriška država pa bo prisiljena spoštovati tudi zaveze s področja intelektualne lastnine, kot jih določa STO. Sporazum, takrat bolj regionalne narave, bi sicer moral biti sprejet že pred leti, a je ekvadorski predsednik Rafael Correa kot nasprotnik prostotrgovinskih sporazumov leta 2009 izstopil iz pogajanj. Takrat je ocenjeval, da prostotrgovinski dogovori spodkopavajo države v razvoju in škodijo njihovi lokalni industriji, kasneje pa si je vendarle premislil.

Najnovejše poročilo nevladne organizacije Eurodad kaže, da evropske multinacionalke zaradi izmikanja plačevanja davkov na dohodke državam v razvoju povzročajo večmilijardno škodo. Neplačevanje davkov s strani evropskih korporacij povzroča slednjim v državni blagajni letno luknjo v višini 660 do 870 milijard evrov, kar je več kot letno prejmejo dobrodelne pomoči od humanitarnih organizacij. Poročilo je krilo podjetja trinajstih članic Evropske unije, med katerimi se je znašla tudi Slovenija. Nobena od držav še ni implementirala ustreznih mehanizmov, ki bi zagotavljali davčno preglednost in finančna poročila, kar je zahtevano za multinacionalne korporacije.

Poročilo Eurodad je tudi vključevalo nekatere davčne oaze evropskih držav. Nizozemska še vedno predstavlja eno izmed pomembnih svetovnih finančnih kanalov, v kateri multinacionalne korporacije zaradi ugodne davčne zakonodaje shranjujejo svoje profite. Okoli 8500 svetovnih podjetij ima na Nizozemskem hčerinska podjetja, ki ponavadi služijo za prekrivanje lastnikove identitete in pranje denarja. Švedska se ji z vpeljevanjem davčnih ugodnosti ter z željo po večji medsebojni konkurenčnosti namerava v prihodnjih letih približati.

Projekt podpira Evropski parlament