Iz Evropskega parlamenta prihaja novica, da bodo za sezonske delavce, ki ne prihajajo iz Evropske unije, po novem veljala ista pravila kot za delavce z evropskim državljanstvom. V državi, kjer opravljajo sezonsko delo, bodo v enem letu lahko preživeli od 5 do 9 mesecev, glede plačila, odpustitve, urnega delovnika in praznikov pa bodo zanje veljala ista pravila kot za državljane Evropske unije. Ko gre za socialne transferje, bodo tuji sezonski delavci upravičeni do vsega, razen socialnih stanovanj.

Pod pokroviteljstvom Odbora za nadzor proračuna je v Evropskem parlamentu potekala strokovna obravnava o porabi sredstev, ki jih od različnih teles znotraj unije prejemajo nevladne organizacije. Poslanci parlamenta so se obregnili predvsem ob nevladne organizacije, ki s podatki iz svojih raziskav skušajo vplivati na spremembe različnih evropskih politik. Od njih zahtevajo večjo transparentnost oziroma točen uvid v to, koliko denarja gre za takšne poskuse. Evropska unija je lani sicer 8275 nevladnim organizacijam odobrila 4,5 milijarde evrov sredstev.

V štabu Evropske komisije za voljo boljše participacije na volitvah, ki se kanijo zgoditi maja letošnje leto, hitijo s spremembami zakonodaj, ki naj bi spodbudile večjo participacijo na le-teh. Ta teden je potekel rok, po katerem morajo vse države članice EU zakonsko omogočiti, da lahko vsi državljani unije za sedež v Evropskem parlamentu kandidirajo v katerikoli državi članici. Poleg tega morajo članice Evropske unije vsem državljanom EU omogočiti, da ti v primeru, da ne živijo v svoji domovini, lahko tam volijo pod enakimi pogoji kot državljani te države. S tem skuša unija k volitvam mobilizirati 8 milijonov ljudi, ki živijo izven svoje matične države.

Španija s predlogom novega zakona o omejevanju splava ogroža dolgoletni boj in napredek na področju ženskih reproduktivnih pravic. Predlagan zakon prepoveduje splav, razen v primeru posilstva in hude ogroženosti zdravja ženske. Skupine, ki zastopajo pravico žensk do svobodne izbire, opozarjajo na dejstvo, da taki ukrepi pomenijo povečanje ilegalnih splavov v državi in posledično številne komplikacije ter ogrožena življenja. Številni evropski poslanci, vključno s slovensko Mojco Kleva Klekuš, so opozorili na problematiko. Dejstvo je, da sprejetje takih zakonov najbolj vpliva na že tako najbolj socialno ogrožene ženske, ki si ne morejo privoščiti varnih splavov, medtem ko bolj premožne lahko na poseg odidejo v tujino. Ker v Španiji ne glede na pozive ni prišlo do odziva vlade, se je pred špansko ambasado v Bruslju v protestu zakonu zbralo čez dva tisoč ljudi in zahtevalo pritisk španskih evropskih poslancev na domačo vlado. Glede na deklarirano zavezanost Unije človekovim pravicam, bi bilo smiselno, da zakonski okvir Evropske unije preprečuje nenadne spremembe v zakonodaji članic, do katerih pride ob menjavi vlade in kršijo temeljne pravice. V Španiji gre za očiten primer delovanja, ki naj bi trenutni vladi Mariana Rajoya zagotovilo konzervativne glasove v državi, kjer več kot 80 % prebivalstva zakonu dejansko nasprotuje, in take oportunistične geste ogrožajo dobrobit marsikatere državljanke. Marco Cilento iz parlamentarnega Odbora za pravice žensk in enakopravnost spolov razloži, zakaj je znotraj EU na to temo tako težko priti do dogovora.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

V Bruslju je potekal vrh predstavnikov Rusije in EU, ki je organiziran dvakrat letno. Udeležil se ga je tudi ruski predsednik Vladimir Putin, pri čemer gre za prvo uradno srečanje med njim in voditelji EU od začetka politične krize v Ukrajini. O vlogi, ki jo igra srečanje v odnosih med EU in Rusijo, smo govorili s Tanio Marocchi, predstavnico Centra za evropske politike v Bruslju.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Znotraj vrha Rusija -  EU je potekalo tudi nekaj dvostranskih srečanj med posameznimi članicami in Rusijo. Najpogostejša tema pogovorov je bila energetska politika. Grški premier Antonis Samaras je na primer Putina prosil za nižje cene plina za Grčijo, ki je v sedmem letu recesije. Putin je obljubil, da bo o prošnji razmislil. Na vrhu se je sestala tudi delovna skupina za plinovod Južni tok, ki naj bi dodelala pravni okvir sodelovanja šestih članic EU, med katerimi je tudi Slovenija, in Rusije. Članice so pooblastile Evropsko komisijo, da uskladi dvostranske dogovore tako, da bodo v skladu z evropsko energetsko zakonodajo.

Reforma bančnih sistemov je ena izmed perečih tem EU in odločitve tega tedna se tičejo predvsem velikih evropskih bank, ki predstavjajo količine kapitala, ki daleč presegajo celotne bruto domače proizvode nekaterih članic EU. Spremembe naj bi preprečile plačevanje napak bančnikov s strani davkoplačevalcev. Med kritiki predlaganih sprememb nekateri trdijo, da gre pri novi ureditvi za sistem, zelo podoben ameriškemu, ki pa se ni izkazal za uspešnega pri preprečevanju kršitev in prenosa plačila napak bank na državljane. Govorili smo s Chantal Hughes iz kabineta Michela Barniera, ki je odgovoren za pogajanja. Pojasnila nam je, kako se evropski predlog razlikuje od ameriškega sistema in naj bi prek izolacije različnih tveganj bil uspešnejši.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Projekt podpira Evropski parlament