Jean-Claude Juncker je bil po pričakovanjih na petkovem zasedanju voditeljev držav članic predlagan za predsednika Evropske komisije, katerega mora za zavzetje te funkcije sedaj potrditi le še parlament. Kandidat Evropske ljudske stranke je bil blagoslovljen s 26-imi glasovi, kjer ga izmed 28 članic nista podprli le Madžarska in Velika Britanija. Spomnimo, da je slednja s premierjem Davidom Cameronom na čelu aktivno nasprotovala imenovanju Junckerja za funkcijo predsednika komisije, saj je ta v njegovih očeh zagovarjal prekomerno federalistično politiko. Kljub precejšnji začetni podpori ostalih članic pa je Cameron ostal bolj ali manj na osamljeni klopi.

Kamen spotike pri postavitvi predsedniškega kandidata komisije je bila predvsem interpretacija člena v Lizbonski pogodbi, kjer je dvoumno zapisano, da je potrebno pri imenovanju predsednika komisije vzeti v obzir izid volitev, kar je evropski parlament tekom volitev s pridom izrabljal kot samopromocijo. Kljub temu je videti, da je ta imela učinek samouresničujoče se prerokbe, saj imenovanje Junckerja kot kandidata za omenjeno funkcijo lahko pomeni vzpostavitev prakse, kjer bi pri postavitvi predsednika komisije poleg volitev več pristojnosti imel Evropski parlament. Do prihodnje implementacije tega sistema, imenovanega spitzenkandidat, pa so pomisleke že izrazili številni voditelji držav, saj jim ta odvzema vzvode odločanja pri imenovanju kandidata za dotično funkcijo.

David Cameron pa kljub porazu ostaja optimističen, saj je po njegovih besedah, navajamo: “včasih je potrebno biti pripravljen izgubiti bitko, da lahko dobiš vojno”. Zasedanje vrha, ki se je imelo zgoditi v kraju Yves, prizorišču enega izmed spopadov v prvi svetovni vojni, s čimer so evropski voditelji obeležili stoto obletnico vojne, se je v petek premaknilo v Bruselj. Vojna, ki se z drugimi sredstvi bije v Bruslju, pa je prinesla tolažilno zmago Veliki Britaniji. Ta je namreč uspela doseči, da se kot sklep zasedanja sprejme večja fleksibilnost pri integraciji članic s poudarkom na upoštevanju držav kot je Velika Britanija, ki ne želijo globlje integracije. Ločevanje politik zagovarjajo tudi levo-sredinske vlade na evropski celini, ki so zahtevale manjšo rigoroznost varčevalnih ukrepov in več investicij v ekonomijo z namenom vzpodbujanja prihodkovne strani. Tu še posebej izstopa francoski premier Francois Hollande, ki je zaradi vidno uspešne opozicijske konkurence francoske skrajno desne stranke, predlagal denarno injekcijo, višjo od finančnega vložka New Deala v tridesetih letih 20. stoletja.

Na zasedanju evropskega vrha smo bili prav tako priča okoljski problematiki, ki je zaradi trenutnih slabih odnosov z Rusijo in energetske odvisnosti od te, vse bolj odtujene vzhodne sosede, še posebej pereča. V petkovem zasedanju so temu sledeč potrdili ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti in tako pripravili temelje za sprejetje dolgoročnejših odločitev jeseni. O sprejetih ukrepih in vizijo evropske komisije pri soočanju s tem problemom smo se pogovarjali s Svenom Teskejem, članom Greenpeaca.

Izjava.

K diverzifikaciji energetske odvisnosti pa prispeva tudi lokalna skupnost Frederikshavn na severu Danske. Minulo sredo so izglasovali odlok, ki francoskemu podjetju Total dovoljuje sondiranje za nahajališči plina v skrilavcu. Županja Birgit Hansen je ob tem jezne proteste prebivalcev pomirila z besedami, da to dovoljenje ne zajema tudi frackinga oziroma postopka hidravličnega lomljenja, s katerim se plin izčrpava. Pogajanja glede njega bodo verjetno stekla, ko se odkrije ali so nahajališča rentabilna.

Evropski lobisti nadaljujejo s svojimi pritiski za ukinitev plinovoda Južni tok. Judy Dempsey iz inštituta Carnegie Europe je kritizirala Putinov obisk na Dunaju, kjer je s podjetjem OMW prejšnji teden podpisal pogodbo o dobavi plina. Dempseyeva se sklicuje na uvajanje sankcij proti Rusiji, pri tem pa kot mnogi pozablja na plinovod Severni tok, ki ruski plin dovaja predvsem nemški industriji. Južni tok sicer poteka tudi skozi Slovenijo in je s svojim severnim soimenjakom eden od dveh plinovodov, s katerimi Rusija mimo Ukrajine vstopa na evropski trg. Spomnimo, da so Rusi tej pred tedni ukinili dobavo plina, evropski voditelji pa so Ukrajino ob tem opozorili, naj ne skuša krasti plina namenjenega v Evropo. Nestabilna situacija v Ukrajini se je le dan zatem poglobila še s sabotažo plinovoda.

Vse več držav napreduje k evropski civilizaciji. V nedeljo je predsedujoči Evropski komisiji Jose Manuel Barroso obiskal Beograd, med katerim je opomnil srbskega premierja Aleksandra Vučića, da Srbija potrebuje reforme, ki bi vzpodbudile vladavino prava in preprečile korupcijo. Opozorilo o potrebnih reformah je ponazoril s poročilom, na katerem so bile z zeleno pobarvani sektorji, ki so v skladu z evropsko direktivo, medtem ko so bile z rumeno in rdečo označeni tisti sektorji, ki so najdlje od evropskih vrednot.

Evropska unija aktivno sodeluje s svojimi tesnimi zavezniki onkraj Atlantika pri pripravi mednarodnega trgovinskega sporazuma TISA, katerega predmet je celoten nabor storitev - od finančnih do frizerskih, v kolikor niso izrecno navedene kot izjeme. Sama TISA je še neizpogajan sporazum, s členom tajnosti, ki bo javno objavo omogočal šele čez pet let. Organizacija Wikileaks je vendarle že razkrila posebno sporen aneks glede finančnih storitev. Njegovi kritiki trdijo, da predvideva popolno liberalizacijo finančnega sektorja, s čimer odreka suverenost nacionalnim državam, ki do regulacije kapitalizma gojijo drugačen pristop kot globalna finančna industrija z značilnim predznakom ameriškega neo-liberalizma. Prvo analizo tega aneksa je pripravila Jane Kelsey, profesorica Pravne fakultete na Univerzi v Aucklandu, prosili smo jo za povzetek najspornejših točk.

Izjava.

Epa novice sta pripravila Tit Starc in Luka Tetičkovič.

Projekt podpira Evropski parlament