Ko au te awa. Ko te awa ko au.

Ko au te awa. Ko te awa ko au.

Oddaja
29. 3. 2017 - 12.00

Jaz sem reka in reka je jaz bi se glasil prevod naslova današnje Južne hemisfere. Ta izhaja iz maorskega ljudskega izreka, ki kratko in jedrnato povzame kulturni pomen vodotokov za novozelandske domorodce. Maorska plemena, po domače Iwi, ki reke tradicionalno štejejo med svoje prednike, so v sredo, 15. Marca, dosegli priznanje tega pomena tudi na pravni ravni. Na ta dan je bila namreč v novozelandskem parlamentu sprejeta zakonska uredba Awa Tupua, ki reko Whanganui opredeljuje kot enotno entiteto, ter ji podeljuje nekatere pravice pravne osebe oziroma pravno subjektiviteto. Poleg tega vzpostavlja tudi mehanizme za financiranje njenega varstva. Odločitev predstavlja epilog več kot 140 let trajajočega prizadevanja plemen, živečih ob Whanganuiju, za večjo vlogo in vpliv pri upravljanju z reko, predvsem ohranjanju njenega zdravja.

Manj kot teden dni po tem, ko so svetovni mediji poročali o tej odločitvi, je podobno razsodbo in podelitev pravne subjektivitete za reko Ganges in njen največji pritok Yamuna sprejelo tudi indijsko vrhovno sodišče v zvezni državi Uttarakhand. Govoriti o novem trendu v okoljskem pravu bi bilo verjetno preuranjeno. Prav tako, kakor bomo v nadaljevanju prispevka tudi prikazali, vprašanje podeljevanja pravne subjektivitete elementom narave med pravno stroko kroži že nekaj časa. Na Novi Zelandiji je podobno razsodbo leta 2014 prejel že narodni park Te Urewera. Navkljub temu predstavljajo dotične razsodbe neprecenljiv precedens za okoljevarstvene in druge civilnodružbene organizacije, ki si prizadevajo za izboljšanje odnosa med človekom in okoljem v katerem slednji biva. Zato se bomo tekom prispevka posvetili tako zgodovinskemu in kulturnemu kontekstu razsodbe na Novi Zelandiji, kot tudi pravnemu aspektu.

Andrew Erueti, strokovnjak domorodnega prava iz univerze v Aucklandu nam za uvod poda povzetek zgodovine in vzrokov prizadevanj maorske skupnosti:

Izjava

Predstavniki maorskih plemen svoje zahteve uveljavljajo preko Waitanškega tribunala, pravnega organa, namenjenega razreševanju sporov med maori in potomci kolonialnih priseljencev. Razsodba tega je bila tudi podlaga za sprejem zakonodaje, ki je reki Whanghanui podelila pravno subjektiviteto. Svojo legitimnost tribunal črpa iz Waitanškega sporazuma iz leta 1840, po katerem je Nova Zelandija formalno pristala pod Britansko krono, v njem pa so bili tudi zapisani dogovori med maori in kolonizatorji glede pravic staroselcev pod novim redom. Erueti razloži vlogo teh organov in sporazumov v poteku razsodbe:  

Izjava

Sogovorec kontekstualizira tudi vprašanje lastništva nad naravnimi viri v odnosu do maorske skupnosti.

Izjava

Stopimo korak nazaj in razčistimo pojme. Senko Pličanič, strokovnjak okoljskega prava iz pravne fakultete v Ljubljani pojasni, kaj institut pravne subjektivitete, denimo za podjetja, sploh zaobjema:

Izjava

Kaj pa to pomeni v primeru živega ali neživega dela narave?

Izjava

O tem, katerim elementom okolja in v kakšnih primerih je potrebno zagotoviti pravno zastopstvo, je leta 1974 v članku z naslovom “Ali bi morala drevesa imeti zastopstvo” pisal že Christopher Stone, ameriški profesor prava. Članek je nastal po tem, ko okoljevarstvenim organizacijam ni uspelo sodno preprečiti goloseka obsežnega gozdnatega območja v Sierri nevadi. Pličanič opiše argumentacijo in posledice tega odmevnega članka:

Izjava

Vrnimo se k reki Whanganui in primerjavi njenega novega statusa s pravno subjektiviteto podjetij. Erueti izpostavi najpomembnejšo razliko:

Izjava

Pravic reke pa ne gre enačiti s pravicami plemen, ki ob njej živijo. Tu, po Eruetijevem prepričanju, leži tudi jedro problema:

Izjava

Kakšen pa je politični kontekst razsodbe in zakaj je do premika na tem polju prišlo šele zdaj? Erueti:

Izjava

Za odgovor na vprašanje, kaj bi takšna razsodba pomenila v evropskem prostoru in v Sloveniji, moramo najprej opredeliti razlike med anglosaksonskim in kontinentalnim pravnim sistemom:

Izjava

Kako pa to deluje pri nas?

Izjava

Pličanič tudi pojasni kakšne učinke ima lahko podelitev pravne subjektivitete elementom narave na pravne postopke in uveljavljanje njihovih interesov:

Izjava

Opiše tudi kaj, če sploh, bi ureditev pravne subjektivitete elementov okolja doprinesla sedanji ureditvi tega področja pri nas:

Izjava

Kot smo lahko slišali od Eruetija, nova ureditev pravic reke Whanganui prinaša določene rešitve maorski skupnosti, obenem pa številna vprašanja o pristojnosti in možnosti nadzora nad okoljem s strani domorodcev ostajajo odprta. S tem kaj razsodba pomeni za prihodnje primere podobnih sporov zaključi Erueti:

Izjava

Do južne hemisfere je po reki priplaval Vitežnik. 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

ponavadi je tako, da je vedno nekje en catch, ki pride malo kasneje ali pa se kaj gladko prikroji ... in potem ni kaj dosti od zmagovalne utopije ...
lep primer so na primer narodni parki po Afriki, ki so zaradi tega, ker so v nekem trenutku postali okoljevarstveno zaščitena območja, v drugem trenutku prepovedali recimo kmetijske dejavnosti plemen, ki so gor živela in jih začeli izganjat stran, da so potem lahko dogradili turistične komplekse in zadevo tržili. Tu sicer ne gre za Afriko ampak za Novo Zelandijo, ampak živimo pa v letu 2017 in logika je povsod podobna.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness