"Spodleteti bolje!"

"Spodleteti bolje!"

Oddaja
1. 3. 2017 - 12.00

Ob malijski glasbeni spremljavi se v tokratni Južni hemisferi premikamo na vzhodno stran afriškega kontinenta, kjer so v Somaliji potekale predsedniške volitve. Dogodek je bil zaradi velike verjetnosti napada teroristične skupine Al Shabaab izveden na letališču glavnega mesta Mogadiš in bil skrbno varovan s strani enot Misije Afriške unije v Somaliji, krajše AMISOM.

Zmago na volitvah je dosegel Mohamed Abdullahi Farmajo, ameriški in somalijski državljan, ki je v letu 2010 sedem mesecev deloval kot premier v prehodni prvi povojni somalijski vladi. Farmajo si je v svojem kratkem zasedanju funkcije premiera s predanim protikorupcijskim bojem pridobil veliko podporo somalijskega ljudstva. Z začetkom svojega predsednikovanja je tako v somalijskih množicah prebudil evforično navdušenje v upanju na vzpostavitev stabilnejše države. Več o ozadju novega predsednika in podpori, ki jo beleži med Somalijci, pove Bashir Goth, novinar, pisatelj in prvi somalijski bloger:

Izjava

Farmajo, ki je od svoje funkcije premiera leta 2010 odstopil zaradi spora s takratnim predsednikom, se bo pri poskusu realizacije svojih načrtov v vlogi predsednika soočal s številnimi ovirami, ki Somalijo pestijo že več kot dve desetletji. Farmajov politični program tako rekoč temelji na ponovni vzpostavitvi države, s poudarkom na krepitvi vojske, reševanju problemov s sušo, utrjevanjem povezave federalnih držav in vzpostavitvijo nove valute. Ob svoji inavguraciji je Farmajo napovedal, da bo obnova države trajala vsaj tako dolgo kot državljanska vojna. Cilji njegovega širokega in dolgoročno zastavljenega političnega programa pa zadevajo večino težav, s katerimi se vse od konca vojne srečuje Federalna republika Somalija.

Somalija je v zadnjih dobrih dveh desetletjih znana predvsem po državljanski vojni, statusu spodletele države, lakoti, oboroženi skupini Al Šabaab in piratstvu. Slednje je predvsem med letoma 2005 in 2010 pritegnilo veliko mednarodne pozornosti in nedržavno Somalijo znova privedlo pod svetovne medijske žaromete. Medtem ko je mednarodnim silam uspelo večinoma zajeziti piratske napade obubožanih ribičev, se razmere v nestabilni somalijski državi še vedno niso občutno spremenile. Somalija se tako še vedno bori s praktično popolnoma nerazvitimi državnimi institucijami, neobvladljivo korupcijo, več kot šestdesetodstotno brezposelnostjo in napadi islamistične skupine Al Šabaab, ki še vedno nadzira večja območja države, predvsem na jugu Somalije. Več kot 70 odstotkov celotne populacije pa je mlajše od 30 let.

Eden izmed izzivov za predsednika Farmaja je zagotovo vzpostavitev stabilnih državnih institucij. Somalske državne institucije so trenutno v začetni fazi vzpostavitve in so kot take nefunkcionalne ali zgolj nezadostne. To drži tako za vojsko kot za zdravstvo in šolstvo. Razloži Ali Abdi z University of British Columbia:

Izjava

Težave pri vzpostavitvi stabilne države pa izvirajo tudi iz njene notranje neenotnosti, ki v svojem jedru sega vse od začetka državljanske vojne v letu 1991. Vojna je omogočila vzpon na klanih temelječih vojnih veljakov, ki so nato vzpostavili oblast nad številnimi regijami ali mesti.

Klansko oziroma plemensko deljena federalna republika Somalija je trenutno sestavljena iz šestih avtonomnih regij. Bashir Goth v federalni ureditvi ne vidi odločilnih težav, kot oviro pri vzpostavitvi združene Somalije pa izpostavi problem fragmentacije avtonomnih regij. Nekatere regije oziroma podregije so namreč razglasile samostojnost ali pa svojo lojalnost krepijo v smeri sosednje Kenije in Etiopije. Več pove Goth:

Izjava

Prejšnja vlada se na omenjeni vpliv Kenije in Etiopije na avtonomne regije enostavno ni bila zmožna odzvati zaradi velike vojaške odvisnosti od omenjenih sosed. Razloži Goth:Izjava

Prejšnja vlada Hassana Sheikha Mohamuda in predhodna začasna vlada sta naredili nekaj odločilnih premikov na področju omejevanja vpliva Al-Šabaaba in zavzeli nekatera območja, ki so bila predhodno pod nadzorom omenjene skupine. Za primer lahko dodamo, da je bila prestolnica Mogadiš pod nadzorom Al Šabaaba vse do sredine leta 2011. Goth delo prejšnje vlade ocenjuje sledeče:  

Izjava

Bivši predsednik Hassan Sheikh Mohamud je bil eden izmed triindvajsetih protikandidatov Farmaja na zadnjih volitvah. Razlog za njegov neuspeh pa ni bil ne v neuspešnem reševanju kenijskega in etiopijskega vmešavanja niti v počasnem krotenju Al-Šabaabovega nadzora nad velikim delom somalskega ozemlja. Bashir izpostavi prav neznosno raven korupcije v času njegovega predsedstva med letoma 2012 in 2017.

Izjava

Protikorupcijski boj pa je glavni atribut novega predsednika Farmaja. Somalija, ki je sodeč po mednarodni protikorupcijski organizaciji Transparency International najbolj koruptivna država na svetu, v tej luči pa so se izvedle tudi zadnje volitve. V državi, kjer 73 odstotkov prebivalstva živi z dnevno porabo, manjšo od dveh dolarjev, naj bi se sodeč po ocenah preiskovalcev korupcije na zadnjih somalijskih volitvah z namenom podkupnin izmenjalo približno 20 milijonov dolarjev. Več pove Goth:

Izjava

Somalijski volilni sistem v prvi vrsti temelji na 14 tisoč predstavnikih somalijskih klanov, ki volijo 275-članski parlament in 54 senatorjev. Slednji nato volijo predsednika, ki določi premiera vlade. V luči Farmajovega boja proti korupciji pa lahko razumemo tudi njegovo izbiro premiera. Farmajo je ob prevzemu oblasti na mesto premiera imenoval politično neizkušenega Hassana Ali Khaira s somalskim in norveškim državljanstvom. Potezo pa številni Somalijci razumejo kot poskus vpeljave osebe, ki se je korupcijske lovke somalijske politike še niso dotaknile. Več o Ali Khairovem ozadju razloži Goth:

Izjava

Napredek Somalije pa je glede na povojno razvijajoče se stanje močno odvisen od tujih investicij. Sredstva iz tujine predstavljajo odločilen dejavnik tako pri vzpostavitvi dobro delujočih državnih institucij kot pri razvoju zasebnega sektorja. Bistveni del finančnih nakazil iz tujine pa predstavljajo nakazila, ki prihajajo s strani v tujini živečih Somalcev. Svojci iz tujine letno v Somalijo nakažejo približno 1,4 milijarde dolarjev, kar je skoraj četrtina somalskega bruto domačega proizvoda.  Več o tujih investitorjih pove Mohamed Dubo iz Somalia Investor Magazine:

Izjava

Eden izmed načrtov novega predsednika pa je tudi začetek ponovnega tiskanja denarja z vpeljavo nove valute. Trenutno je edini bankovec v obtoku tisti z vrednostjo 1000 šilingov, medtem ko so bankovci manjše vrednosti iz obtoka izpadli kmalu po začetku državljanske vojne. Sodeč po ocenah Mednarodnega denarnega sklada, krajše IMF, naj bi bilo ponarejenih kar 98 odstotkov vseh obstoječih bankovcev. Ponovna vpeljava uradne valute je tako nujna, a kot opozarja Dubo, zahteva veliko previdnosti:

Izjava

Trenutna dominantna oblika plačevanja v Somaliji poteka preko mobilnih telefonov. Somalija je tako ena izmed vodilnih držav po uporabi tako imenovanega telefonskega denarja na svetu. Uporabniki lahko preko svojih telefonov varčujejo, plačujejo račune, kupujejo dobrine in denar tudi nakazujejo. Po podatkih Svetovne banke kar 37 odstotkov Somalijcev uporablja tovrstne telefonske račune, medtem ko se le 8 odstotkov prebivalstva poslužuje uporabe tradicionalnih finančnih institucij. Prenosi denarja preko telekomunikacijskih podjetij potekajo v ameriških dolarjih, pri čemer nova vlada pri vpeljavi nove valute namerava  k njeni uporabi privabiti tudi omenjena telekomunikacijska podjetja.. Več o telefonskem denarju, njegovih prednostih in nevarnostih, ki jih predstavlja za državno ekonomijo, pove Dubo:

Izjava

Dvojno ameriško-somalsko državljanstvo novega predsednika pa odpira določena vprašanja o podobi nadaljnjih ameriško-somalskih odnosov. Ameriška vojska že od leta 2001 izvaja zračne napade na pozicije skupine Al-Šabaab v Somaliji. V tem tednu je Pentagon napovedal okrepljeno intervencijo ameriške vojske na somalijskih tleh. Odločitev za izvedbo potrebuje le še soglasje Bele hiše, v kolikor pa bo ta načrt odobrila, bo ameriška vojska letalskemu bombardiranju v prve bojne vrste dodala tudi ameriške vojake. Več o trenutni ameriški intervenciji in boju proti Al-Šabaabu v Somaliji pove Ali Abdi:

Izjava

Somalija je tudi ena izmed sedmih držav, ki jih zadeva Trumpov odlok o prepovedi vstopa v ZDA. Slednji je toliko bolj problematičen, v kolikor ga razumemo skupaj z ameriško vojaško intervencijo. Navkljub ameriškim povezavam novega predsednika Goth opozarja na nevšečnost kombinacije ameriške vojaške intervencije in prepovedi vstopa v Združene države Amerike:

Izjava

Farmajov prevzem oblasti predstavlja tretji poskus obnove somalijske države od leta 2010. Prva začasna vlada in prejšnja vlada Hassana Sheikha Mohamuda sta uspeli iztrgati nekatera ozemlja izpod nadzora Al-Šabaaba in ustvarili zametke državnih institucij, ki so trenutno nezadostne, medtem ko njihov razvoj zaradi visoke ravni korupcije ostaja počasen. Ne glede na podporo in navdušenje Somalcev ob novem predsedniku je potrebno poudariti, da prihod Mohameda Abdullaha Farmaja, ne glede na njegov nekoruptivni sloves in samozavestno držo, za enkrat še ne zagotavlja nobene večje spremembe. Če odmislimo njegov večji interes po krepitvi Somalijske nacionalne vojske, ostaja odprto vprašanje, kako lahko ta poskus ponovne vzpostavitve trdne Federalne republike Somalije razumemo drugače od predhodnih. Razloži Goth:

Izjava

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness