Džamu in Kašmir med pragmatizmom in uporom
Po petih letih relativnega zatišja se je v zadnjih mesecih ponovno odprlo vprašanje upravljanja in statusa indijskega dela pokrajine Kašmir. V začetku oktobra so v zveznem teritoriju Džamu in Kašmir prvič potekale volitve, na katerih je zmagala stranka Narodna konferenca, ki se zavzema za večjo avtonomijo pokrajine. Na drugem zasedanju novega zakonodajnega telesa so poslanci sprejeli sklep, s katerim od indijske vlade zahtevajo ponovno vzpostavitev delne avtonomije pokrajine, ki jo je takrat še zvezna država Džamu in Kašmir izgubila leta 2019.
Zgodovinska pokrajina Kašmir je razdeljena na tri dele, na indijskega, pakistanskega, ki obsega regiji Gilgit-Baltistan in Svobodni Kašmir, ter kitajskega. Kitajske oblasti pokrajino Aksaj Čin na vzhodu Kašmirja upravljajo od leta 1962. Spor med Indijo in Pakistanom glede delitve Kašmirja je nastal leta 1947 ob razpadu britanske Indije, po katerem se je knežja država Džamu in Kašmir pridružila Indiji. Zaradi Kašmirja sta Indija in Pakistan bíla tri vojne. Resolucija Združenih narodov iz leta 1948 narekuje, naj ljudstvo na demokratičnem in nepristranskem referendumu odloči, kateri državi se bo priključila pokrajina, a na plebiscit Kašmirci čakajo več kot 70 let.
Avgusta pred petimi leti je nekdanji indijski predsednik Ram Nath Kovind z odlokom odpravil 370. člen indijske ustave. Črtani člen je nekdanji zvezni državi Džamu in Kašmir zagotavljal lastno ustavo, simbole in zakonodajno avtonomijo, razen na področjih obrambe, komunikacij in zunanjih zadev, ki so bile v pristojnosti centralne vlade. Poleg 370. člena so centralne oblasti ukinile tudi člen 35A, ki je zgolj tistim z državljanstvom Džamuja in Kašmirja dovoljeval nakup zemlje ali stalno naselitev v zvezni državi.
Kovind je avgusta podpisal tudi Zakon o reorganizaciji Džamuja in Kašmirja, s katerim je edino večinsko muslimansko zvezno državo oktobra istega leta razdelil na zvezna teritorija Džamu in Kašmir ter Ladak, ki zavzema severni in vzhodni del nekdanje skupne zvezne države. Že pred ukinitvijo člena so indijske oblasti zaprle šole, ukinile gibanja in prepovedovale javna zborovanja. Ob odvzemu posebnega statusa avtonomne pokrajine so indijske oblasti uvedle komunikacijsko blokado – blokirale so mobilna omrežja, stacionarne linije in internetne storitve. Januarja leta 2020 so bila ponovno vzpostavljena omrežja 2G za preverjene uporabnike, ki so lahko dostopali zgolj do odobrenih spletnih strani. Do omrežij 4G in hitrega interneta so lahko Kašmirci po skoraj celotnem ozemlju dostopali februarja leta 2021, torej več kot 550 dni po uvedbi mrka. V Indiji so oblasti, sodeč po poročilu ameriške neprofitne organizacije Access Now za leto 2023, prebivalcem šesto zaporedno leto največkrat onemogočile dostop do interneta. Leta 2021 so to storile več kot 80-krat, skoraj 50-krat v Džamuju in Kašmirju, leta 2023 17-krat. Posledice ukinitve členov predstavi izredna profesorica na britanskem Centru za zaupanje, mir in družbene odnose, Serena Hussain.
Po ukinitvi členov so represivni organi pridržali več kot tisoč ljudi, med drugim Faruka Abdulaha, predsednika Narodne konference in nekdanjega vrhovnega ministra, ki je de facto vodja zvezne države. Policija je pridržala in šest mesecev kasneje aretirala tudi predsednico Ljudske demokratske stranke Mehbubo Mufti in aktualnega vrhovnega ministra Omarja Abdulaha. Pokrajina je bila politično preoblikovana iz zvezne države v dva zvezna teritorija, ki jima vlada od centralne vlade nastavljen guverner. V Indiji je osem takšnih teritorijev, trije, med drugim Džamu in Kašmir, imajo zakonodajne skupščine, te izberejo predsednike teritorialnih vlad, ki svetujejo guvernerjem. Razliko med delovanjem zvezne države in zveznega teritorija pojasni izredni profesor na oddelku za politične znanosti Univerze v Kašmirju, Adžaz Ašraf Vani.
Cilj odprave člena 35A, ki je služil kot mehanizem varovanja demografskih značilnosti pokrajine, je bil, kot pove Bibhu Routray, direktor indijskega Inštituta Mantraja za strateške študije, da pokrajina ne ostane pretežno muslimanska, a do večjih sprememb ni prišlo.
Decembra je ukinitvi členov prikimalo tudi vrhovno sodišče z utemeljitvijo, da je bil 370. člen le začasno določilo, zato je njegova odprava ustavna. Sodbo komentira Routray.
Leta 2020 so oblasti vzpostavile tričlansko Komisijo za razmejitev, katere naloga je bila, vsaj deklarativno, preureditev volilnih okrajev tako, da bodo odražali demografske spremembe pokrajine. Razmejitev je temeljila na popisu prebivalstva iz leta 2011. Zaradi nove razmejitve so v regiji Džamu, kjer prevladujejo hindujci, na letošnjih volitvah volili šest dodatnih poslancev v 90-članski zbor, v Kašmirju enega. Več o razmejitvi volilnih okrajev pove Vani.
Na volitvah, ki so potekale septembra in oktobra v treh fazah, je slavila Narodna konferenca, ki se zavzema za ponovno vzpostavitev avtonomije pokrajine. Stranka je osvojila 42 sedežev, kar je 27 več kot na volitvah leta 2014. Vladajoča hindujskonacionalistična stranka Bharatija Džanata, znana kot BJP, predsednika vlade Narendre Modija si je zagotovila 29 mandatov in je osvojila pet od dodatnih šestih stolčkov v Džamuju. Zaveznik zmagoslavne stranke, Indijski nacionalni kongres, je dobil šest poslancev, s čimer si je zavezništvo zagotovilo večino v skupščini. Zakaj so bile volitve pomembne, pove Hussain.
Vani razloži, da je Narodni konferenci tokrat uspelo združiti muslimanski del prebivalstva, ki se običajno razdeli med več strank. To je na dosedanjih volitvah bolj uspevalo BJP-ju, okoli katerega so se strnili hindujci.
Zbor je za novega vrhovnega ministra potrdil Omarja Abdulaha iz Narodne konference, ki je predvolilno kampanjo osnovala na ponovni vzpostavitvi statusa zvezne države. Skupščina je potrdila sklep, s katerim zahtevajo vrnitev delne avtonomije pokrajine in začetek dialoga med centralno vlado in predstavniki teritorija glede večje avtonomije. Sklep, ki so mu kakopak nasprotovali poslanci BJP, je nezavezujoč, a ga mora pred uveljavitvijo potrditi guverner Manodž Sinha. Sklep kljub zahtevam po večji avtonomiji ne omenja ukinjenih členov 370 in 35A. Vani meni, da Narodna konferenca ravna pragmatično in se zaveda, da bo bitka za povrnitev posebnega statusa dolga.
Routray podobno komentira, da bo, če se Džamuju in Kašmirju povrne posebni status, zvezna država šibka.
Modijeva hindujskosupremacistična vlada je odpravo členov ustave utemeljevala z integracijo večinsko muslimanske pokrajine v pretežno hindujsko Indijo. V tem slogu so oblasti letos zaprle osrednjo mošejo na teritoriju, džamijo Masdžid, in prepovedale molitve v dneh okoli zadnjega petka ramadana, junija je centralna vlada uvedla obvezno recitiranje indijske himne v šolah za učence in učitelje.
Leta 2019 je indijska vlada prepovedala delovanje gibanj, ki se borijo za neodvisnost pokrajine in samoodločbo, februarja in marca pa je prepovedi organizacij, kot sta Osvobodilna fronta Džamuja in Kašmirja in Džamat-e-Islami, podaljšala. Routray pove, da v pokrajini ni foruma za izražanje mnenj tistih, ki zahtevajo več avtonomije ali neodvisnost.
Pokrajina je eno izmed najbolj militarizaranih območij na svetu. Leta 2019 je, po podatkih ameriške neprofitne organizacije Justice for All, vlada v New Delhiju v Džamu in Kašmir poslala skoraj 50 tisoč vojakov in članov paravojaških skupin, na območju jih je bilo pred tem stacioniranih okoli sedemsto tisoč. Sodeč po letošnjem polletnem poročilu omenjene organizacije, je bilo v zadnjih šestih mesecih 32 spopadov med oboroženimi borci za svobodo in represivnimi silami. Varnostno situacijo v zadnjih petih letih opiše Routray.
Po ukinitvi členov se je zaradi prisotnosti številne indijske vojske v pokrajini število spopadov med represivnimi silami in skupinami oboroženega upora zmanjšalo v Kašmirski dolini, a ne v regiji Džamu. V zadnjih treh letih so skupine izvedle 33 napadov v pretežno hindujskem delu pokrajine in so ubile 124 pripadnikov varnostnih sil. Organizacija Justice for All je v zadnjih šestih mesecih zabeležila, kot so navedli, 205 primerov ranjenih oseb in smrti, ki so posledica indijske okupacije. Kot pove Routray, se je v zadnjih letih povečalo število mladih Kašmircev, ki so se pridružili skupinam oboroženega upora.
Prebivalci zveznega teritorija Džamu in Kašmir so ujeti med pragmatičnostjo politikov, ki ravnajo v strahu pred centralno vlado, in represijo državnih organov, zaradi katere se vse več mladih pridruži skupinam oboroženega upora. Zaključna misel pripada Routrayu.
Dodaj komentar
Komentiraj