Ideja, da so potomci sužnjev upravičeni do odškodnin oziroma reparacij s strani nekdanjih kolonialnih vladarjev, ki so aktivno sodelovali pri trgovini z ljudmi, ni nova, a dobiva v zadnjih letih vse večjo podporo v Karibih. Pozivi po odškodninah so doživeli vrhunec prejšnjo jesen, ko je bivši britanski premier David Cameron obiskal Jamajko, nekdanjo britansko kolonijo, kjer ljudje z afriškim poreklom predstavljajo več kot 90 odstotkov celotnega prebivalstva. Cameron je tam zavrnil možnost kakršnekoli denarne kompenzacije za karibske države, prav tako pa se ni bil pripravljen opravičiti za vlogo Velike Britanije v čezatlantski trgovini s sužnji in je raje poudaril njeno vlogo pri ukinjanju suženjstva po svetu.

Po mnenju Camerona je zdaj čas, da pustimo zgodovino za sabo in se raje posvetimo prihodnosti. Da pa eno ne gre brez drugega, meni Pedro Welch, upokojeni profesor zgodovine z University of West Indies na Barbadosu in predsednik tamkajšnje vladne delovne skupine ter član komisije, ustanovljene s strani organizacije karibskih držav, krajše CARICOM, ki se ukvarja s to problematiko.

Intervju - 1. del

Glavno vlogo v boju sta poleg Barbadosa prevzeli še Sveti Vincencij in Grenadine ter Jamajka. Pod njihovim vodstvom se je pod zahteve po reparacijah leta 2014 podpisalo štirinajst članic CARICOM-a, ki od Velike Britanije, Francije in Nizozemske zahtevajo opravičila in denarne kompenzacije, poleg tega pa aktivno vlogo teh v popravljanju posledic suženjstva - od izboljšanja šolskega in zdravstvenega sistema do del na kulturnem področju. Na drugi strani Atlantika so zahteve naletele na gluha ušesa. 

Intervju - 2. del