Predvolilni protekcionizem
Združeni narodi so v sredo izključili indijska izvozna podjetja za riž iz Svetovnega programa za hrano. To je odziv na prepoved izvoza belega riža, z izjemo vrste basmati, ki jo je uvedla indijska vlada. Indija je sicer največja svetovna izvoznica riža. Še leta 2022 je indijski izvoz predstavljal 40 odstotkov svetovnega trgovanja z rižem, nanj pa so se za svoje potrebe najbolj zanašale države podsaharske Afrike. Indijske oblasti trdijo, da je prepoved izvoza nujna za prehransko varnost domačega prebivalstva, v državah uvoznicah pa so s to odločitvijo povzročile krizo. Cene riža so zdaj po podatkih agencije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na najvišji ravni zadnjih 15 let. Po indijski prepovedi izvoza so se dvignile za približno 20 odstotkov.
Zvezna vlada Narendre Modija je prepoved izvoza sprejela v drugi polovici julija lani, z njo pa želi nadzorovati cene na domačem trgu. En faktor, ki vpliva na dvigovanje cen, je pomanjkanje zalog drugih žitaric. Leta 2022 je zaradi vročinskega vala in suše v Indiji upadla proizvodnja žita. Indija ga zato od takrat ne izvaža več. Drugi faktor je pojav El Niño, ki nastane zaradi povišanja temperature morja na vzhodnem tropskem Pacifiku in temperaturnega nihanja. Njegova posledica je med drugim zmanjšanje monsunskega deževja, pričakovana manjša letina pa je rižu že zvišala cene na indijskem trgu. Raj Mann, predavatelj ekonomije na Metropolitanski univerzi v Manchestru, predstavi tri glavne gospodarske razloge za prepoved izvoza.
Indijska vlada odločitev za prepoved izvoza utemeljuje izključno z ekonomskimi razlogi, na katere vplivajo tudi okoljski faktorji. Toda posredi je tudi politična računica, saj so cene riža pomembna politična tema, meni Mann. Splošne volitve v zvezni parlament bodo v Indiji prihajajočo pomlad.
Mann
Zadrževanje pridelanega riža v državi je povezano s konkretno predvolilno obljubo desničarske vladajoče stranke Bharatiya Janata Party.
Kot še pojasnjuje Mann, je indijska vlada cene riža na domačem trgu že od leta 2020 poskušala nadzorovati z uvajanjem davkov na izvoz in nato ukrepe zaostrila do prepovedi, potem ko niso dosegli želenih rezultatov.
Čeprav je bila zadnja letina riža nekoliko boljša od lanske, vlada s selektivnim prepovedovanjem izvoza ni dosegla nižjih cen na domačem maloprodajnem trgu. Nasprotno, cene riža so za domače kupce za več kot deset odstotkov višje kakor pred letom dni. V državah, ki so odvisne od uvoza indijskega riža, so negativni učinki izrazitejši.
Konec indijskega izvoza je še dodatno spodbudil inflacijo živil, na katero je pred tem močno vplivala blokada ukrajinskega žita. Ukrajina in Rusija sta imeli dogovor o izvozu žita iz Ukrajine preko Črnega morja, ki pa ga Rusija zaradi neizpolnjevanja njenih pogojev julija ni hotela podaljšati. Izvoza ukrajinskega žita in indijskega riža sta se tako ustavila praktično istočasno. V času črnomorskega dogovora je Ukrajina preko morja skupno izvozila 30 milijonov ton žita, od česar pa je le manjši delež šel v države globalnega juga. Zapletlo se je tudi v kopenskem koridorju, ki poteka čez zahodne sosede Ukrajine, od koder tovora pogosto niso mogli izvoziti naprej, nakar so tam zaradi varovanja domačih kmetov pred konkurenco za ukrajinske tovornjake zaprli mejne prehode.
Abdullah Mamun, raziskovalec na možganskem trustu Mednarodni inštitut za raziskovanje prehranske politike, pojasni, da lahko indijska prepoved izvoza ogrozi prehransko varnost ljudi v podsaharski Afriki in Južni Aziji.
Čeprav iz Združenih narodov svarijo pred potencialnim pomanjkanjem hrane in celo posledičnimi socialnimi neredi, Raj Mann meni, da je oskrba še vedno zadostna.
Glede na poročilo o omejitvah izvoza Svetovne trgovinske organizacije iz leta 2020 lahko prepovedi izvoza, kot je indijska, privedejo do domino efekta, ko se tudi druge države z namenom zaščite lastnih zalog in preprečevanja inflacije še same zaprejo. To je v omejenem obsegu storila vladajoča hunta v Mjanmarju, ki je avgusta za 45 dni omejila svoj izvoz riža. Nasprotno pa sta Tajska in Vietnam, ki sta bili že prej po količini izvoženega riža na drugem in tretjem mestu na svetu, svoj izvoz povečali, in sicer Tajska za deset in Vietnam za 35 odstotkov. To pa ne more popolnoma nadomestiti ukinjene dobave iz Indije.
Glede na to, da indijski izvoz predstavlja skoraj polovico vsega globalnega izvoza riža, imajo notranjepolitične odločitve lahko resne posledice za pomemben del svetovnega prebivalstva. Mednarodni odziv pa je kljub temu zaradi neusklajenosti držav v Svetovni trgovinski organizaciji omejen na pritoževanje. Poleg tega je pritožbeni organ Svetovne trgovinske organizacije, pri katerem bi države lahko proti Indiji sprožile spore, nedelujoč. Razlog za to je ameriška blokada imenovanja novih članov v organ, kar po vladi Donalda Trumpa nadaljuje tudi vlada Joeja Bidena.
V sredo so Združeni narodi prepovedali indijskim izvoznikom riža sodelovanje v Svetovnem programu za hrano. Program je v indijski prepovedi izvoza izjema, tako da so lani Združeni narodi iz Indije za humanitarne namene še vedno naročili 200 tisoč ton riža. Pri sredini odločitvi gre za nekakšen protest Združenih narodov proti indijskemu omejevanju izvoza.
Indija je po pritožbah sicer delno popustila in oktobra odobrila omejen izvoz riža v sedem držav, to so Slonokoščena obala, Kamerun, Gvineja, Sejšeli, Malezija, Filipini in Nepal. Skupno jim bo izvozila nekaj manj kot poldrugi milijon ton riža. Indija kljub prepovedi še vedno izvaža riž v nekatere prijateljske in sosednje države, kot so Singapur, Butan, Iran in Združeni arabski emirati. Za izjeme pri izvozu se dogovarjajo z vsako državo posebej.
Tako pomembno vlogo v svetovni dobavi riža si je Indija pridobila šele v zadnjih desetih letih, do sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa ni bila niti samozadostna. Še vedno ni največja proizvajalka riža, prvo mesto pripada Kitajski, ki pa zaradi lastnih potreb izvaža relativno malo. Mamun razloži zdajšnji položaj Indije na trgu.
Indija pa svoj riž z globalnega trga zdaj zaradi notranjih političnih in ekonomskih razlogov umika. Za večje možnosti Modijeve zmage na volitvah v Indiji bodo morali potrpeti Afričani. Strahovi, da bodo zgolj zaradi omejene oskrbe iz Indije ljudje drugod dobesedno stradali, se vsaj za zdaj zdijo pretirani, a tudi udarci po žepu znajo biti boleči.
Vir fotografije: Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj