Pet vzhodnih držav članic Evropske unije je pretekli teden prepovedalo uvoz žitaric iz Ukrajine. Razlog za prepoved je predvsem prodaja ukrajinskih žitaric v vzhodnoevropskih državah, kar se kaže v znižanju cen žita na njihovih trgih. Tako so kmetje od Poljske do Bolgarije protestirali, češ da povečana količina ukrajinskih surovin zbija ceno njihovim proizvodom. Ukrajinsko žito namreč, namesto da bi prek poljskih in nemških pristanišč potovalo na trg zunaj Evropske unije, prodajajo kar na evropskih trgih. Zaradi protestov in groženj kmetov s »presenečenjem« ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je pred dobrima dvema tednoma odstopil tudi poljski kmetijski minister Henryk Kowalczyk. 

Teden po odstopu kmetijskega ministra je Poljska oznanila, da začasno ustavlja uvoz ukrajinskega žita in drugih živilskih proizvodov iz Ukrajine. Začasno prepoved uvoza ukrajinskega žita je zaradi nepoštene konkurence uvedla še Madžarska, sklicujoč se na vsebnost pesticidov v ukrajinski pšenici pa je njen uvoz prepovedala tudi Slovaška. Po pogovorih z Evropsko komisijo in Kijevom sta Poljska in Slovaška ukrepe nekoliko omilili in ponovno omogočili tranzit ukrajinskih žitaric in drugih živil, a le pod pogojem, da ti državi zares zapustijo. Uvoz sta kasneje omejili še Bolgarija in Romunija, Moldavija pa se za ukrepe kljub protestom kmetov ni odločila.

Od začetka ruske vojne v Ukrajini je največ pozornosti zahodnih medijev požel dogovor o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. Pred vojno je Ukrajina okrog 90 odstotkov svojih žitaric izvozila prek morja. Toda za vzpostavitev tako imenovanih kopenskih koridorjev se je lanskega maja odločila tudi Evropska unija. Evropska unija je tedaj države, predvsem vzhodne članice, pozivala, naj ukrajinske izvoze obravnavajo prednostno – naj denimo vlaki z ukrajinskim žitom dobijo prednost pred drugimi. Razliko med pomorskim in kopenskim koridorjem pojasni Monika Varbanova, poročevalka za zadeve Evropske unije bolgarskega tednika Kapital.

Varbanova 1

V preteklem letu je Ukrajina prek evropskih koridorjev izvozila 29 milijonov ton žitaric in drugih živilskih produktov. Kako so koridorji videti v praksi, pojasnjuje Emil Erjavec s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Erjavec 1

Ukrajina je peta največja svetovna pridelovalka žitaric, ki je pred vojno letno izvozila več kot trideset milijonov ton žita. Od ukrajinskih žitaric sta bila odvisna predvsem severna Afrika in Bližnji vzhod. Erjavec razloži, zakaj se te surovine sedaj prodajajo v zahodnih sosedah Ukrajine.

Erjavec 2

Ruski napad na Ukrajino je v začetku sprožil skrbi glede svetovne oskrbe s hrano, nekateri kmetje v Evropski uniji pa so omejene možnosti ukrajinskega izvoza žitaric videli kot priložnost za prodajo lastnih proizvodov po višji ceni. Kakor meni Varbanova, so se kmetje s svojimi računicami ušteli.

Varbanova 2

Sprememba cen žitaric ni edini problem, do katerega so privedli tako imenovani solidarnostni koridorji. V Ukrajini je namreč dovoljena uporaba nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih zakonodaja Evropske unije prepoveduje. Tako so prejšnji teden na Slovaškem uničili tisoč petsto ton žita, ki je vsebovalo pesticid klorpirifos. Tako Poljska kot Slovaška sta se pri utemeljevanju ukrepov sklicevali na podobne incidente s pesticidi. 

Erjavec 3

Evropska komisija se problemov vzhodnih članic zaveda in jim je že namenila pomoč. Tako so se države članice konec marca dogovorile za 56 milijonov evrov vreden paket pomoči Poljski, Bolgariji in Romuniji, trenutno pa se odvijajo pogovori o drugem paketu v višini sto milijonov evrov, ki bi bil poleg že omenjenih držav namenjen še Slovaški in Madžarski. Pomoč bo financirana iz sklada evropske skupne kmetijske politike. V Evropski komisiji trdijo, da so enostranske omejitve uvoza v nasprotju s tržnimi cilji Evropske unije, a so se interesom vzhodnih držav nenazadnje vsaj nekoliko prilagodili.

Varbanova 3

Varbanova na primeru Bolgarije razloži, zakaj dejanja vlade ne bodo bistveno vplivala na zaslužke kmetov.

Varbanova 4

Pri vseh teh vplivih na trg žitaric nas je zanimalo, ali bo nižje cene občutil tudi slovenski kupec. Erjavec pravi, da se učinki že poznajo.

Erjavec 4

Na množične nakupe sončničnega olja in moke se torej še splača počakati. 

OFFsajd je spisal vajenec Tilen, mentorirala je Lara.

Vir fotografije: prirejeno po zito.si