Zelena mrzlica belega zlata
Zadnje mesece se o litiju in njegovi pomembnosti za zahodne države govori predvsem v kontekstu projekta Jadar v Srbiji, ki je kljub protestom in opozorilom okoljevarstvenikov znova zaživel. Litij je pomembna surovina za evropski zeleni prehod, saj je ključna kovina v baterijah, ki jih uporabljamo v pametnih telefonih in električnih vozilih. Tranzicija v zeleno energijo bo potekala v državah globalnega severa, a pomagala jo bodo uresničiti nahajališča litija v Latinski Ameriki, natančneje v litijskem trikotniku, ki ga sestavljajo Argentina, Bolivija in Čile. V tokratni Južni hemisferi se torej selimo na območje litijskega trikotnika, in sicer v Argentino.
Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike ima največje svetovne zaloge litija Bolivija, ki ima 23 milijonov ton te kovine. Sledita ji Argentina z 22 milijoni ton in Čile z enajstimi milijoni ton litija, države litijskega trikotnika pa imajo skupno okrog 65 odstotkov svetovnih litijevih zalog. A države z največjimi zalogami te kovine niso tudi njene največje proizvajalke. Po podatkih ameriškega geološkega zavoda za leto 2022 je največji svetovni proizvajalec litija Avstralija. Čile je na drugem mestu, Argentina na četrtem, Bolivija, najmočnejša med državami litijskega trikotnika, pa se ni uvrstila med devet največjih držav glede na proizvodnjo litija.
Maja sta v Čilu vodstvena odbora državnega podjetja Nacionalna bakrova korporacija Čila, krajše Codelco, ter kemijskega in rudarskega podjetja, znanega kot SQM, podpisala dogovor, po katerem je večinski lastnik novega podjetja, v katerem sta združeni dve hčerinski družbi prej omenjenih podjetij, postal Codelco. Država je na ta način povečala svoj vpliv pri pridobivanju litija v največji solni kotanji v Čilu, v Slanišču Atacama. V Boliviji je glavni akter pri ekstrakciji litija državno podjetje, imenovano Bolivijska nahajališča litija, v Argentini pridobivanje litija nadzorujejo multinacionalke. Razlike med strategijami treh držav pojasni Daiana Melón, raziskovalka družbeno-teritorialnih gibanj in ekoloških problemov v Argentini ter profesorica na argentinski Narodni univerzi v La Plati.
Argentina je lani izkopala okoli 9600 ton litija. Največje zaloge minerala so predvsem v solnih kotanjah v treh severozahodnih regijah – Jujuy, Catamarca in La Salta. Aktivno litij kopljejo v okviru treh projektov, dva potekata v Jujuyu in eden v Catamarci. Naravni viri so v lasti provincialnih oblasti, ki upravljajo surovine in odločajo, komu bodo podelile rudarske pravice za raziskovanje in izkoriščanje naravnih virov. Na državni ravni rudarstvo ureja zgolj rudarski zakonik, ki določa pravila in postopke za podeljevanje, ohranjanje, prenos in zaplembo rudarskih pravic, ki jih provincialne oblasti podeljujejo rudarskim podjetjem. Leandro Gómez iz argentinske nevladne organizacije Fundacija za okolje in naravne vire pove, da so informacije, koliko projektov je aktivnih, težko dostopne.
Pridobivanje litija v prej omenjenih regijah poteka v slaniščih, mokriščih, ki nastanejo v sušnih podnebjih in v katerih iz naravnega vodnega telesa, kot je na primer jezero, izhlapi več vode, kot je pade v obliki padavin. Ko površinska voda izhlapi, na tleh ostane slanica, vodna raztopina soli, v kateri je med drugim litij. Proces poteka dlje časa, na vrhu pa se naberejo velike količine različnih soli.
Podjetja litij pridobivajo tako, da v slanišče zvrtajo luknjo, po kateri na površje črpajo slanico, ki jo usmerijo v umetno ustvarjene bazene vode. V 12 do 24 mesecih iz bazenov izhlapi okoli devetdeset odstotkov vode, v njih pa ostane skoncentrirana slanica, ki jo prenesejo v rafinerijo. V kemijskem procesu litij ločijo od drugih mineralov, razredčenih v slanici. V ločenem kemijskem procesu nato nastane litijev karbonat, ki je običajno končni, prodajni produkt v procesu pridobivanja litija. Proces pridobivanja litija iz solnih kotanj predstavi Gómez.
V Slanišču Olaroz od leta 2016 podjetje Alkeem, hčerinska družba podjetja Arcadium Lithium, izvaja projekt Sales de Jujuy. Arcadium Lithium je po poročanju okoljske neprofitne organizacije Dialogue Earth po nadzorovani površini v argentinskih solnih kotanjah drugo največje podjetje, ki se ukvarja s pridobivanjem litija. Podjetje je nastalo z združitvijo Alkeema in podjetja Livent, lastnika najstarejšega projekta za pridobivanje litija Fenix, ki obratuje v Solni kotanji Mrtvi človek v Catamarci.
Lani je v okviru projekta Cauchari-Olaroz podjetje Minera Exar, ki je v lasti kanadskega Lithium Americas in kitajskega Ganfeng Lithium, začelo aktivno pridobivati litij. Ganfeng Lithium je po statistiki četrto največje podjetje na svetu v panogi pridobivanja litija. V začetku julija je potekala otvoritev prvega projekta v La Salti, ki sta ga financirala francoski Eramet in kitajski Tsingshan. Projekt se bo sicer začel novembra. Po podatkih spletne platforme Observatorij gospodarske kompleksnosti so največje uvoznice argentinskega litijevega karbonata Kitajska, Japonska in Južna Koreja. Kdo so vlagatelji v ekstraktivistične projekte, pojasni sogovorec.
Melón razkrije, da multinacionalke prihajajo v Argentino, ker je pridobivanje litija v slaniščih lažje in cenejše kot v drugih nahajališčih litija po svetu.
V dveh projektih pridobivanja litija v Jujuyu ima manjšinski lastniški delež provincialno podjetje Jemse. Gómez razloži, da je to strategija, ki jo uporabljajo provincialne vlade, da bi imele od projekta več zaslužka.
A da bi projekt zaživel, morajo podjetja pridobiti dovoljenje provincialne vlade, ki mora od staroselcev pridobiti Svobodno predhodno in informirano soglasje, znano kot FPIC. Soglasje je načelo, po katerem morajo oblasti spoštovati staroselski teritorij in njihovo upravljanje naravnih virov ter pred potrditvijo zakonov ali projektov, ki zadevajo staroselce, dobiti njihovo privolitev. Načelo je kodificirano v Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev in Konvenciji Mednarodne organizacije za delo številka 169 o pravicah staroselskih ljudstev, katerih podpisnica je Argentina. Ker so naravni viri v lasti provinc, ki imajo različna pravila glede izkoriščanja surovin, enotnega sistema za posvetovanje s staroselci in pridobivanje njihovega soglasja ni. Melisa Ecosteguy, doktorandka na Univerzi v Buenos Airesu, ki raziskuje družbene posledice rudarjenja litija v Argentini, predstavi, kako poteka postopek posvetovanja s staroselci.
Staroselske skupnosti so kolektivne lastnice ozemlja, ki je bilo zgodovinsko njihovo in na katerem se gradijo projekti. Regiji Jujuy in La Salta sta prvi po deležu staroselskega prebivalstva. Argentinska ustava skupnostim poleg pravice do posvetovanja zagotavlja tudi, da njihovo ozemlje ne bo obdavčeno ali prodano. V nekaterih primerih argentinske oblasti staroselskim skupnostim niso podelile lastniških pravic do teritorija, zato pravice do posvetovanja nimajo. Catamarca, Jujuy in La Salta spadajo med revnejše in slabo razvite province, kar podjetja izkoristijo tako, da gradijo infrastrukturo in prebivalcem omogočajo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin. Več o pogajanjih med skupnostmi in podjetji pove Gómez.
Lani so v provinci Jujuy začele veljati spremembe provincialne ustave, s katerimi so oblasti okrnile pravico do protesta in pravice staroselcev do posvetovanja ter podjetjem olajšale postopek pridobivanja rudarskih pravic. Sledila je množična mobilizacija ljudstva, ki je protestiralo proti reformam, oblasti pa so nad protestnike spustile policijo, ki je posredovala s solzivcem in gumijastimi naboji. Več o reformi Gómez.
Za odobritev iskanja, raziskovanja ali izkoriščanja surovin v provincah morajo podjetja provincialnim oblastem predstaviti, kako bo njihovo rudarjenje vplivalo na lokalni ekosistem. Toda oblasti zahtevajo zgolj podatke, kako bo na okolje vplivalo delovanje posamičnega projekta, ne pa tudi, kakšne bodo posledice skupka vseh aktivnih projektov. Provincialne oblasti svojega poročila o okoljskih vplivih ne pripravijo. Trenutno so v Argentini aktivni trije projekti, gradijo se štirje novi obrati, 20 jih je v fazi naprednega raziskovanja. Ecosteguy doda, da morajo podjetja osvežena poročila o okoljskih posledicah projekta oblastem predstaviti vsaki dve leti.
Slanišča, v katerih podjetja kopljejo litij, nastanejo na sušnih območjih, na katerih se staroselske skupnosti soočajo s pomanjkanjem pitne vode. Pri sami ekstrakciji litija pa na vsako pridobljeno tono kovine izhlapi dva milijona litrov vode. Čeprav slanica ni pitna in je neprimerna za kmetijsko rabo, vpliva na okoliške vire sladke vode, gorske potoke in redko deževnico, vire, ki jih staroselske skupnosti uporabljajo za preživetje. S črpanjem slanice iz solnih kotanj se sladka voda s periferije vodnega sistema usmeri proti kotanji, slanico nadomesti, v procesu pa se zmeša z vodno raztopino in postane neuporabna za staroselske skupnosti. Sogovorniki opozarjajo, da zaradi nedavnega povečanja števila projektov za pridobivanje litija morebitne dolgoročne posledice še niso raziskane. Posledice prisotnosti podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem litija, na primeru najstarejšega aktivnega projekta Fenix predstavi Ecosteguy.
Poleg okoljskih posledic nastanejo tudi družbene. Nekateri staroselci, ki so se pred prihodom multinacionalk ukvarjali s kmetijstvom, so se zaposlili v rudnikih, zato sta ogrožena njihova kultura in tradicionalni način preživetja. Zaradi spremenjenega urnika in povečanega zaslužka se skupnosti soočajo z novimi problemi, kot sta alkoholizem in razkroj družbenih vezi, pojasnjuje Gómez.
Melón doda, da so na območja, na katerih so zaživeli projekti, prišle zločinske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino z belim blagom. Ob kriminalu se prebivalci sicer soočajo tudi s povišanjem cen najemnim. Nekatera rudarska podjetja s seboj pripeljejo delavce, kar je v majhnih krajih povzročilo dvig najemnin in selitve prebivalcev, ki si povišanih cen niso mogli privoščiti.
Odziv ljudi, ki živijo na območjih, kjer potekajo projekti, med drugim staroselskih skupnosti, je mešan. Na območju slanišča v Jujuyu je skupnostim uspelo zaustaviti projekte, v Slanišču Olaroz pa ljudje pridobivanju litija ne nasprotujejo, a jim ne ustreza način izvedbe projektov. Več pojasni Ecosteguy.
Ob vseh opozorilih o škodljivosti projektov je marca vrhovno sodišče v Catamarci suspendiralo izdajanje rudarskih dovoljenj na območju Solne kotanje Mrtvi človek, dokler ne bodo izvedene nove okoljske raziskave, osredotočene na posledice za oskrbo z vodo. Suspenz ne bo vplival na aktivne projekte ali projekte, ki so že v fazi razvoja, temveč zgolj na štiri projekte, ki čakajo na rudarska dovoljenja. Sodbo komentira sogovorka.
Skupnosti v bližini projektov živijo na frontni črti. Na eni strani se staroselci borijo za svoj način življenja in kulturo, na drugi strani se podjetja borijo za zaslužek in položaj na trgu, ki se bosta v prihodnjih letih zaradi pomembnosti litija za zeleni prehod še okrepila. Druga stran je staroselcem tuja. Električnih vozil nimajo in jih verjetno še dolgo ne bodo imeli, večina jih nima avtomobilov, nekateri niti elektrike. Sodelovanje v projektih izkopavanja, ki velikokrat predstavljajo edini način preživetja, generira umiranje narave in staroselske kulture.
Dodaj komentar
Komentiraj