Na dnevni red hrvaške in slovenske javnosti se je ponovno uvrstil spor glede odgovornosti za vrnitev deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. Prah je ponovno dvignil sklep hrvaške vlade pred dvema tednoma, s katerim je podprla postopke, ki jih na sodiščih vodita Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb, pri katerih naj bi šlo za terjatve denarja od Ljubljanske banke in Nove Ljubljanske banke. A glavna težava ni vezana na te postopke in posledično odnose med Slovenijo in Hrvaško, niti na vstopanje Hrvaške v Evropsko unijo, temveč na približno 135.000 hrvaških varčevalcev, ki so svoje prihranke v obliki deviz zaupali Ljubljanski banki. Gre za skupno vsoto med 150 in 190 milijoni evrov, na katero varčevalci še vedno čakajo.

Po razpadu Jugoslavije je Hrvaška varčevalcem tujih bank, kar je bila Ljubljanska banka na Hrvaškem, omogočila prenos deviznih vlog na hrvaške banke. Večji del varčevalcev Ljubljanske banke je to tudi storil, okoli 135.000 varčevalcev pa je svoj denar ohranilo na računih Ljubljanske banke. Tisti, ki so denar prenesli na hrvaške banke, so ga tudi dobili, saj je hrvaška država najela dolg, sposojeni denar pa je prenesla na hrvaške banke, ki so ga porabile za izplačilo deviznih vlog. Dve od teh bank, prej omenjeni Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb, sedaj v civilnopravnih postopkih terjata ta denar od Ljubljanske banke oziroma Nove ljubljanske banke. A večji problem je vsekakor dejstvo, da okoli 135.000 ljudi še ni prejelo svojega denarja.

Svoja stališča podajajo Milivoje Žugić, odvetnik dela hrvaških varčevalcev LB, ekonomist Jože Mencinger, zunanji minister Karl Erjavec in novinar hrvaškega Jutarnjega lista Viktor Beznik.

Celotno besedilo in posamezne izjave najdete tukaj.