Slovenska občinska in pokrajinska politika dobivata nov zalet. Po večletnem mirovanju na področju urejanja občinske zakonodaje, na  katerem so se pojavljale pobude za ustanovitve novih občin, se je tokrat politika zganila pri predlogih za ustanovitve novih mestnih občin. Tako je v sredo Odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sklenil, da sprejme predlog za podelitev statusa mestne občine občini Krško, medtem ko je zavrnil dopolnila predloga za dodelitev istega statusa občinama Jesenice in Brežice. Odločanje se zdaj seli pred državni zbor.

V Sloveniji je trenutno 212 občin, od teh jih ima enajst status mestne občine. Poleg Ljubljane in Maribora so to še Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Med občino in mestno občino ni pretiranih razlik, pravi direktor Inštituta za lokalno samoupravo Maribor, Boštjan Brezovnik.

Izjava

Za pridobitev statusa mestne občine mora občina izpolnjevati več pogojev, a zdi se, da se izpolnjevanje pogojev prilagaja specifiki mesta. Status mestne občine opredeljujejo število prebivalcev v občini, količina in vrste delovnih mest ter položaj občine v okolici in regiji. Po črki zakona mora imeti mestna občina vsaj dvajset tisoč prebivalcev in petnajst tisoč delovnih mest, od tega mora biti vsaj polovica terciarne ali kvartarne dejavnosti, ob tem pa mora biti še geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. Tako mestna občina Murska Sobota kot tudi mestna občina Slovenj Gradec ob podelitvi statusa nista premogli dvajset tisoč prebivalcev. Iz omenjenih primerov so izhajali tudi predlagatelji novih mestnih občin.

Za laskave nazive dvanajste, trinajste in štirinajste mestne občine so se pred odborom državnega zbora potegovale občine Krško, Brežice in Jesenice. Seja odbora je sicer vključevala le predlog spremembe Zakona o občinah za občino Krško, ki jo je vložil poslanec SNS Dušan Šiško iz volilnega okraja Krško. Naknadno sta bili dodani dopolnitvi predloga; vključitev občine Brežice je predlagal Igor Zorčič, ki je bil izvoljen v volilnem okraju Brežice, vključitev občine Jesenice pa je predlagala poslanska skupina SAB. Na seji so dali zeleno luč za spremembo statusa občine Krško, medtem ko so spremembo statusa za drugi dve občini zavrnili. Očitno se torej splača imeti koalicijskega sponzorja. 

Župan občine Jesenice Blaž Račič je kot razlog za pobudo spremembe navedel, da so za mestne občine namenjena nekatera dodatna sredstva in da bi kot mestna občina Jesenice lažje zastopale svoje interese ter interese okolice.    

Izjava

Podobno je razmišljal tudi župan Krškega Miran Stanko. Razlogi za pridobitev statusa mestne občine tičijo predvsem v napredku in širitvi občine v zadnjih letih. 

Izjava

Daleč od oči, daleč od srca. Lokalne občinske uprave so pogosto odrezane in preslišane s strani državne politike. Na državni ravni je bilo zaradi tega že več poskusov vzpostavitve vmesne stopnje, ki bi bolje povezovala lokalno z državnim. Ob morebitnem sprejetju zakonodaje o pokrajinah bi bile mestne občine izrednega pomena, saj lahko mestna občina po trenutnem Zakonu o lokalni samoupravi opravlja upravno funkcijo pokrajine, če to sklene večina občin, zbranih v pokrajini. Račič izpostavi, da obstajajo problemi, ki jih na lokalni ravni težko rešijo, zato bi potrebovali višjo raven odločanja. Strinja se, da bi občina Jesenice kot mestna občina lahko bila središče nove regije, ki bi bila primerljiva s koroško regijo, vendar opozarja, da je težko vedeti, kako se bo odločil precej izenačen in nepredvidljiv parlament. 

Izjava

Zanimivost, da so kandidaturo za podelitev statusa mestne občine naenkrat vložile kar tri občine, ni slučajna. Po mnenju  Brezovnika je prav vprašanje ustanavljanja pokrajin odprlo tudi temo mestnih občin in s tem tudi središč bodočih pokrajin.

 

Izjava

Na koliko pokrajin bi lahko razdelili Slovenijo, je še preuranjeno ugibati, razlaga Brezovnik, saj je predlog Zakona o pokrajinah še v postopku zbiranja pripomb. Po trenutno dostopni literaturi na spletni strani pokrajine.si je moč opaziti, da strokovna skupina kot eno izmed smiselnih možnosti predstavlja delitev na deset pokrajin in poseben status za ljubljansko in mariborsko mestno občino.  

Izjava

Po zdajšnji časovnici bo ožja strokovna skupina celotni  strokovni skupini predstavila ugotovljene pripombe, nato pa se bodo s tem seznanile še občine. Zatem bosta na potezi državni svet, ki bo zadevo predstavil javnosti, in državni zbor, ki bo odločal o zakonskem predlogu. Brezovnik, ki je tudi vodja strokovne skupine, ki je pripravila aktualni predlog zakona o pokrajinah, za zdaj razkriva le to, da bo prvi korak omenjenega procesa storjen v decembru. 

Izjava

Kot poudarja že Breznik, zakon o lokalni samoupravi torej občini s statusom mestne občine pravno ne prinaša večjih sprememb. Tako bi se lahko zdelo, da gre zgolj za formalnost. A kot kaže, bi bile posledice podeljenega statusa vseeno bolj daljnosežne. Občinam bi, kot pravijo župani, status omogočal hitrejši razvoj, poleg tega pa bi imele tudi vpliv na zemljevid nastajajočih pokrajin.  

Pokrajinske njive sta kultivirala Dominik in vajenka Zala.