Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi se v Sloveniji največkrat uporabljata pojma prostitucija in prisilno beračenje, zato smo se odločili, da tokrat več pozornosti namenimo migrantskim delavcem, ki tako v Sloveniji kot po Evropski uniji predstavljajo novodobno suženjstvo, ki pa je pri raznih malverzacijah in kratenju vseh pravic malokdaj označeno za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. V Sloveniji izkoriščanje in zlorabljanje migrantskih delavcev, v kolikor je procesuirano, praviloma ne sodi pod pojem kaznivega dejanja trgovine z ljudmi oziroma je pod to uvrščeno zgolj v širšem akademskem kontekstu debate, ne pa tudi pravno formalno. Povedano krajše, v Sloveniji še nimamo pravnega okvirja, po katerem bi lahko migrantski delavci dobili status žrtve trgovine z ljudmi.

Govorili smo z Nacionalnim koordinatorjem za boj proti trgovini z ljudmi Sandijem Čurinom, Andrejem Kurnikom iz FDV-ja in Nino Stenko Primožič, vodjo projekta oskrbe žrtev trgovine z ljudmi pri Slovenski Karitas