Nekdaj mogočne zidove je kot sredstvo razdvajanja nadomestila žica. Prej bodeča, danes rezalna žica, ki še vedno loči nekdaj enotno Korejo, pa Ciper, Zahodni Breg, in številna druga območja. Tudi postavljanje zidov še ni zamrlo - v zadnjem desetletju je teh na Slovaškem zraslo ducat - razdvajajo Slovake in Rome. Tudi po drugih državah Evrope, na primer na Madžarskem, je na račun sovražnosti do Romov zrasel marsikateri zid, ki večinskemu narodu služi za lažni občutek varnosti, že tako marginalizirano skupnost pa brezsramno potiska čez rob.

Predvsem rezalna žica pa je sredstvo s katerim se Evropska unija zoperstavlja beguncem. Že štiri leta po padcu Berlinskega zidu, leta 1993, so prvo postavile španske oblasti v severnoafriških eksklavah Ceuta (izg. Sewta) in Mellila (izg. Melija) v “bran” pred naskokom beguncev iz pod-saharske Afrike, pred desetletjem pa so po številnih smrtih med poskusi prehoda to ogrado iz 3eh povišali na 6 metrov. Žičnati ograji, ki so jo grške oblasti ob reki Evropa postavile leta 2012 je predhodilo celo postavljanje protipehotnih min leta 2009. Čeprav so odgovorne službe pred leti potrdile, da so protipehotne mine umaknjene, pa se je še pred mesecem grški premier Aleksis Cipras pred lastnim članstvom, ki zahteva demontažo pregrade branil, češ, da bi to že storili, če bi le lahko, a ne morejo, saj da območje še vedno ni razminirano. Nekdo laže, najsibo poročilo grških služb Natu, da je območje razminirano, najsibo Cipras. Ograja pa še naprej onemogoča prehod reke Evropa in begunce še naprej preusmerja na nevarnejšo, in dražjo, pot prek Egejskega morja. Sledila je Bolgarija, ki je mejo s Turčijo prav tako zapečatila z visoko rezalno ograjo, pa Madžarska na meji s Srbijo in Hrvaško, vmes sta se Francija in Velika Britanija dogovorili o postavitvi 4 metrov visokega zidu z na vrhu dodano rezalno žico, številnimi kamerami in represivnim osebjem, ki naj bi beguncem onemogočali prehod Rokavskega preliva.

Pa Slovenija? Vladna koalicija pod vodstvom Miro Cerarja se je na prihod beguncev odzvala z dvema resnima posegoma. Prvo je grobo poseglo v slovenski ustavni 5red in vojski podelilo civino-represivna pooblastila; drugo pa z postavljanjem rezalne žice grobo posega v obmejno krajino. Urad vlade za komuniciranje sporoča, da je oblastem do srede uspelo postaviti 152 kilometrov rezalne ograje, ta pa se še naprej postavlja na območjih občin Razkrižje, Ormož, Središče ob Dravi, Podlehnik, Žetale, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Podčetrtek, Brežice, Črnomelj, Metlika, Osilnica, Ilirska Bistrica, Kostel, Piran in Koper. Tudi stavkajoča policiji ne miruje - zabeležila je sedem primerov protestnega rezanja rezalne žice, dva storilca že odkrila, vsem drugim pokončnežem pa žuga - režite, a za to dejanje boste oglobljeni, grozi vam pa ne le denarna kazen, pač pa tudi zaporna - kar do pet let, in ne manj kot dve.

Postavljanju žice se zoperstavlja lokalno prebivalstvo z obeh strani meje, pa okoljevarstveniki, aktivisti, razumniki. Začelo se je s skupino šestih pobudnikov, ki so Varuhu človekovih pravic predlagali vložitev zahteve za presojo ustavnosti 8. člena zakona o nadzoru državne meje, na podlagi katerega se žica postavlja. Čeprav je pobuda vložena že 4. decembra, Varuh pobudo še preučuje, odločitve pa ni moč pričakovati pred naslednjim mesecem. Sledila je kazenska ovadba vlade s strani Alpe Adria Green ter božični pohodi ob žici minuli vikend ob Kolpi in Dragonji ter to nedeljo ob Sotli.