Brodolom hrvaškega ladjedelništva
V Pulju je včeraj pod geslom Ne damo Uljanik, ne damo Pulu! potekalo zborovanje v podporo delavcem puljske ladjedelnice Uljanik in proti načrtovanemu prevzemu podjetja. Po mnenju Iniciative za obrambo Uljanika prevzem ladjedelnice pomeni konec dolgoletne tradicije ladjedelništva v Pulju in odprto pot za izgradnjo turističnega središča. Več o protestu pove Goran Matić iz organizacije Radnička fronta Pula.
Delničarji puljske ladjedelnice Uljanik so danes na izredni skupščini izglasovali sklep o dokapitalizaciji podjetja. Za podjetje se sedaj išče strateški partner. Za zdaj so pisma o nameri poslali hrvaški podjetnik Danko Končar in italijansko podjetje Palumbo Grupa. Več o dogajanju na skupščini pove Đino Šverko, sindikalist iz Sindikata metalaca Hrvatske.
Načrt prestrukturiranja podjetja trenutno ni dostopen javnosti. Tajnosti dokumenta so naklonjeni tudi trije sindikati, ki delujejo znotraj Uljanika, to so Sindikat metalaca Hrvatske, Sindikat Istre, Kvarnera i Dalmacije ter Jadranski sindikat. Pojasni Matić.
Med tremi sindikati se vseskozi pojavljajo nesoglasja in tako so skupaj za pogajalsko mizo prvič nastopili šele ta teden. Igor Lasić, novinar portala Novosti, nesložnost sindikatov vidi kot enega glavnih problemov delavskega boja.
V Uljaniku so zaradi neizplačila plač januarja napovedali stavko, ki pa so jo sindikati nato preklicali. Približno 200 delavcev Uljanika se je zaradi razočaranja nad delovanjem sindikatov odločilo za protest pred upravno stavbo podjetja. Tanja Tomić iz Iniciative za obrambo Uljanika meni, da bi morali delavci ustanoviti novo sindikalno telo oziroma zamenjati predstavnike sindikatov, ki delujejo delavcem v škodo.
Trenutno imajo 47 odstotkov delnic Uljanika v lasti delavci in mali delničarji. Po današnji dokapitalizaciji pa bodo imeli v lasti le še okrog 10 odstotkov delnic, opozarja Matić.
Med najresnejšimi kandidati za dokapitalizacijo Uljanika je hrvaški poslovnež Danko Končar, ki ima v lasti že ladjedelnico Brodotrogir. Končar je tudi lastnik zemljišča tik ob ladjedelnici v Pulju, kjer namerava zgraditi novo marino in kompleks hotelov. Več o tem, zakaj bi bil Končarjev prevzem problematičen, pove Matić.
Ladjedelnica Uljanik je pred finančnimi težavami, v katere je zapadla zadnja leta, veljala za najuspešnejšo hrvaško ladjedelnico. Lasić:
Težave puljske ladjedelnice so se začele leta 2013, ko so za ceno ene kune prevzeli reško ladjedelnico 3. maj, ki je bila tik pred zaprtjem.
Lasić kot največjo težavo hrvaškega ladjedelništva izpostavi pasivnost države. Hrvaška namreč ni sledila trendu ostalih zahodnoevropskih držav, ki so ladjedelništvo vračale nazaj v državno last.
Hrvaško ladjedelništvo se je s pomočjo povezanih podjetij finančno izčrpavalo, da bi lahko državo prikazali kot slabega lastnika. S tem je bila odprta pot za privatizacijo ladjedelnic.
Privatizirana je tudi ladjedelnica Brodosplit v Splitu, ki je v lasti proizvajalca vijakov Tomislava Debeljaka. Od njegovega prevzema podjetja ni bila izdelana niti ena ladja, opozori Lasić.
Hrvaška vlada je pred petimi leti z Brodosplitom podpisala petletno pogodbo o prestrukturiranju podjetja. Debeljak je po podpisu pogodbe začel z ustanavljanjem povezanih podjetij, med katerimi ima eno od podjetij sedež na Marshallovih otokih. Hrvaška je Brodosplitu kljub temu izplačala obljubljena finančna sredstva.
Državni revizorji so pri poslovanju Brodosplita tri leta zapored odkrili, da so bila sredstva porabljena nenamensko.
Evropska komisija je v okviru pogajanj o pristopu Hrvaške Evropski uniji zahtevala, da hrvaške ladjedelnice zmanjšajo obseg proizvodnje. Lasić to potezo vidi kot zaščito ladjedelnic v zahodni Evropi, katerim hrvaške ladjedelnice predstavljajo konkurenco.
Evropska komisija je 22. januarja hrvaški vladi odobrila 96 milijonov evrov posojila za pomoč Uljaniku. Lasić trdi, da ta kredit ni rešitev za probleme ladjedelništva. V ozadju posojila namreč ni nobene strategije za izboljšanje stanja v hrvaškem ladjedelništvu.
Lasić rešitev za ladjedelništvo vidi v kopiranju zahodnoevropskega modela, kjer država igra pomembno vlogo v ladjedelniški industriji.
Kultiviral je skoraj ne več vajenec Danijel.
Dodaj komentar
Komentiraj