Čas je ZA migracijo
Svet Evropske unije je sinoči ZA današnji svetovni dan migrantov vsem, ki so pribežali v Evropo ponudil nov kupček dogovorov, ZA katere upajo, da bodo dokončno dogovorjeni in implementirani do sredine naslednjega leta. Medtem ko nevladne organizacije in Organizacija združenih narodov o letu 2015 govorijo kot o letu v znamenju migrantov, Amnesty International poroča o grobih kršitvah pravic beguncev, Evropa pa tako na evropski kot nacionalni ravni gradi vedno višje zidove. Nadaljnja postavitev žičnate ograje in ustanovitev nove in močnejše agencije za zunanje varovanje evropskih meja, ki bo nadomestila Frontex, nedvomno ni slika, ki si jo migranti predstavljajo pod sloganom “Refugees Welcome”.
Evropska komisija je v torek predstavila nov ambiciozen načrt, s katerim naj bi ob sklicevanju na napade v Parizu preprečila nadaljnji prihod beguncev. Prejšnji dogovori se namreč uresničujejo zelo počasi. Od maja je bilo tako od načrtovnih 160.000 beguncev v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije uspešno skupno premeščeno manj kot 200 ljudi. V Grčiji in Italiji zaostajajo tudi z gradnjami begunskih centrov na tako imenovanih “hotspotih”. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in komisar za migracije Dimitris Avramopoulos sta tako v deklarirani želji po ohranjanju varnosti državljanov in njihovega prostega gibanja znotraj unije predlagala še ostrejši nadzor zunanjih meja. Ključna je uvedba nove agencije - Evropske mejne in obalne straže, ki bi pod svoje okrilje vzela Frontex in nacionalne organe za upravljanje meja. Agencija bo imela 1500 uslužbencev, ki jih bo sposobna v manj kot treh dneh poslati na katerokoli zunanjo mejo unije, za katero bo komisija presodila, da se sooča z migracijskim pritiskom, ki ga ni sposobna nadzorovati. Brez povabila članice bo tako komisija lahko na mejo poslala svoje lastne varnostne sile, če bo presodila, da je šengenska ureditev ogrožena.
Pri tem je ključna vloga velike partnerice Turčije, ki jo unija v zameno za zadrževanje beguncev nagrajuje z milijardami in odpiranjem pristopnih pogajanj. Glasovom civilnodružbenih gibanj in organizacij, kritičnih do vratarske vloge, ki jo ta država opravlja v imenu varovanja trdnjave Evrope, se je ta teden pridružil tudi Amnesty International. V poročilu naslovljenem “Europe’s gatekeepers” so javnost ter predstavnike Evropske unije opozorili na soodgovornost institucij unije pri nezakonitem zapiranju in deportaciji prosilcev za azil, ki želijo pribežati preko Turčije. Amnestyjevi aktivisti na terenu so v zadnjih tednih zbrali dokaze o več kot sto primerih, v katerih so turške oblasti protipravno zadržale ljudi na poti v Evropo ter jih po nekajtedenskem zaprtju v odročnih sprejemno-odstranitvenih centrih deportirali v države izvora, predvsem Irak, Afganistan in Sirijo.
Neposredna kršitev mednarodnega prava, po katerem ljudi, ki bežijo iz kriznih območij ni zakonito vračati v države, kjer bi bilo njihovo življenje v neposredni nevarnosti, je nekaj, kar se tudi po zagotovilih Amnestyjeve raziskovalke Anne Shea v Turčiji do nedavnega ni dogajalo. Prav tako je bil tri milijarde evrov težak paket pomoči Turčiji s strani Evropske unije vsaj deklarativno namenjen prav lajšanju tegob beguncev na njihovi poti do države azila. V realnosti je implementacija teh ukrepov precej manj rožnata. Iz Amnestyjevega poročila gre sklepati, da je bil velik del finančne pomoči EU namenjen izgradnji ali povečanju kapacitet sprejemno-odstranjevalnih centrov, kakršna sta denimo Düziçi (izg. Duziči) in Erzurum na vzhodu oziroma jugu države. Ljudje, ki so bili procesirani v teh centrih, pripovedujejo o zlorabah s strani nadzornikov, ki segajo od preprečevanja kakršnekoli komunikacije z zunanjim svetom, do večdnevnega zapiranja in vklepanja v verige, vse brez predloženih razlag in zakonske podlage. Turške oblasti seveda zanikajo vse takšne in podobne obtožbe, splošen manko transparentnosti pa pripomore k večanju sive cone informacij o dejanskem dogajanju.
Amnesty pa ni opozoril zgolj na konkretne kršitve, ampak je istočasno izpostavil problematičnost oblike sodelovanja med Evropsko unijo in Turčijo, če bo to še naprej temeljilo zgolj na omejevanju pritoka ljudi s kriznih območij v šengen. Če citiramo poročilo:“Z namestitvijo Turčije kot vratarke Evrope v času begunske krize EU grozi, da bo ignorirala in zdaj celo spodbujala resne kršitve človekovih pravic. Sodelovanje med EU in Turčijo na področju migracij bi moralo biti prekinjeno, dokler se teh kršitev ne preišče in prepreči.” Anna Shea nam je na kratko obnovila izsledke poročila:
Ker so številke, ki jih Amnesty navaja v poročilu relativno nizke glede na znano število prosilcev za azil v Turčiji, smo Shea vprašali o okvirnih ocenah števila neregistriranih kršitev.
Lahko pričakujemo, da se bo število primerov kršitev v prihajajočih mesecih povečalo?
Problematizirala je tudi pomanjkljivost določb sporazuma med Evropsko unijo in Turčijo:
Izjava
Za zaključek smo vprašali po njenem mnenju o upoštevanju konkretnih predlogov Amnestyja na ravni evropskih odločevalcev:
Medtem je razvidno, da tudi civilni družbi v naši domovini postavitev ograj in zidov ne odgovarja. Na nestrinjanje s postavitvijo bodeče žice in omejenim gibanjem ljudi bodo jutri ob enajsti uri dopoldne opozorili na shodu na mejnem prehodu v Brezovici, ob dveh pa še na Dragonji. Protesta bosta potekala na obeh straneh meje, z dogodkom pa želijo organizatorji obema državama in Evropski uniji sporočiti, da je bodeča žica nesprejemljiva.
Protest je za jutri ob enajstih napovedan tudi v Mariboru, kjer se bodo na Glavnem trgu udeleženci zbrali pod sloganom “Proti bodeči žici: Počasne in krute smrti živali na ozadju kapitalistične delitve na nacionalne države”. Na shodu bodo predstavili performans, ki bo na simbolni ravni problematiziral protibegunski rasizem Evropske unije in Slovenije, zaradi katerega trpijo in umirajo prostoživeče živali.
Prebivalci doline Kolpe so kot prvi pričeli z zbiranjem podpisov za peticijo z imenom “Žica ob Kolpi- mi smo proti”. Od 3. decembra sta jo podpisala 4702 človeka iz Slovenije in Hrvaške. Predsednik Razvojno informacijskega centra Bela krajina, Peter Črnič, je povedal zakaj za njih ograja zaradi odmaknjenosti kraja pomeni še toliko večje breme.
Tudi v Beli krajini pa bodo med vikendom potekala zborovanja proti žici. Več o tem Črnič.
Oddajo so pripravili Jaša, ki je ZA ter vajenca Natan in Barbara, ki sta tudi ZA. Bodi tudi ti ZA. Za.
Dodaj komentar
Komentiraj