Saga okrog finančne prihodnosti Cipra se nadaljuje. V torek so ciprski poslanci zavrnili predlog podan s strani Trojke, torej predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki je v zameno za 10 milijard evrov likvidnostne pomoči zahteval - pod narekovaji - “obdavčenje” depozitov komintentov ciprskih bank. Ljudem z manj kot 100.000 EUR na računu bi se vzelo 6.75%, medtem ko bi se posameznikom z več kot 100.000 EUR odvzelo 9.75% zneska na bančnem računu. Ciper bi s tem takoimenovanim davkom zbral slabih 6 milijard evrov, kar bi prepričalo predstavnike Trojke v sprostitev 10 milijardne pomoči. Trojkin predlog pa ni propadel le na glasovanju v parlamentu, temveč so Ciprčani svoje nestrinjanje izrazili tudi na ulicah. Zaradi masovnih protestov je vlada obenem zaprla banke s čimer preprečuje masovno dvigovanje denarja.

Po zavrnitvi prvega predloga Trojke se je Ciper po pomoč obrnil k Rusiji, saj ima na cipru, znani bančni oazi, svoja sredstva tudi veliko ruskih državljanov. V zameno za rusko finančno pomoč je Ciper ponudil lastništvo v bankah, prodajo državne lastnine, dostop do obsežnih zalog plina pred južno obalo otoka, govorilo pa se je tudi o možnosti ruske vojaške baze na Cipru.  Predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedev je pomoč zavrnil. Po njegovih besedah naj se Ciper najprej dogovarja s svojimi evropskimi partnerji, preden ponovno išče pomoč pri ruskem medvedu.

Trenutno stanje odraža slabo politiko, ki ni problema razrešila že januarja. Ciper je pred enim mesecem izvolil svežo vlado, medtem ko so pred kratkim v javnost prišli dokumenti, ki dokazujejo, da so bili prvi predlogi za reševanje bank na mizi že januarja, vendar takratna vlada ni reagirala.

Po propadlem načrtu Trojke, ter neuspelem lobiranjem za pomoč s strani Rusije, je ciprska vlada prišla na plan s svojim načrtom, ki predpostavlja ustanovitev solidarnostnega sklada, s katerim bi prek donacij posameznikov in hipotetičnih tujih investitorjev do 25. marca zbrali potrebnih 6 milijard evrov, s čimer bi se zagotovilo evropsko finančno pomoč.Zlom obeh večjih bank, oz "bankrot" države bi negativno vplivalo na celotno Evro območje ne le na finančnih trgih, vendar predstavlja tudi precedenčni primer - možnega izstopa iz evra, oz. monetarne unije.

Tu pride v igro nov plan B ponujen s strani Trojke, ki nam je znan. Sredstva obeh največjih problematičnih bank naj bi se razdelilo na dobro in slabo banko. Dobra banka bi prevzela vloge ljudi, ki imajo na računih manj kot 100.000 evrov, saj je dotičen znesek tudi meja evropskega jamstva za bančne vložke. Sredstva nad 100.000 evrov, torej nad arbitrarno mejo jamstva Evropske unije, pa bi se prenesla na slabo banko in zamrznila, dokler se jih ne bi v prihodnosti prodalo. Novo glasovanje ciprskega parlamenta o možni rešitvi se naj bi odvilo še danes. V trenutnem dogajanju se pred našimi očmi odvija lakmusov test za bodoče krizno upravljanje trojke ob podobnih primerih drugod po Evropi.

Več o mentalnem stanju na ciprskih ulicah nam je povedal poročevalec DELA Boštjan Videmšek, aktivist Andrej Kurnik, ekonomist Bernard Brščič ter urednik časnika Financial Mirror iz Cipra, Masis der Parthogh.