Črna mora Rusije?
Uštel se je, kdor je mislil, da bo sestrelitev ruskega letala s strani Turčije, članice NATA, vsaj za nekaj časa brzdala nastopaštvo in bahanje te severnoatlantske vojaške alianse. Zunanji ministri zavezištva so v Bruslju po petih letih pogajanj kot 29. članico povabili Črno goro, zunanji minister Slovenije Karl Erjavec pa je ob svečanosti dodal, da gre za pomemben trenutek, saj da preostalim državam Zahodnega Balkana - Makedoniji, Bosni in Hrecegovini ter Srbiji, sporoča, da vrata zavezništva ostajajo odprta. Prvi odzivi Rusije so bili pričakovano ostri. Črnogorski nož v hrbet zgodovinski pravoslavni prijateljici ima vsekakor veliko simbolno moč, a njegove neposredne vojaške in gospodarske posledice za regijo in Črno goro so vprašljive. Obstaja pa verjetnost, da je povabilo Črne gore v NATO pomembno predvsem za notranjepolitični kontekst četrtstoletne vladavine Mila Đukanovića.
V kolikšni meri, če sploh, se bo na račun priključitve Črne gore ojačala zveza NATO, pojasni črnogorski novinar Marko Vešović:
Ne glede na omejene vojaške okrepitve, ki jih prinaša nova članica, upokojeni črnogorski general in vojaški analitik Blagoje Grahovac opozarja na zmanjševanje vojaškega manevrskega prostora Rusije v regiji:
Grahovac nadalje podrobneje razloži preplet domačih političnih trendov in širših geopolitičnih okoliščin. Dolžan ne ostane niti delu slovenske politike. Naj spomnimo, da smo lahko v prejšnjih dneh slišali zunanjega ministra Karla Erjavca, kako je črnogorsko približevanje Natu plod tudi slovenskih prizadevanj:
Grahovac pod tretjim cunamijem “dinastičke” mafije razume v prvi vrsti posrednike tipa Muhamed Dahlan, nekdanjega ministra in prvega obveščevalca Palestine, ki zaradi obtožb o korupciji danes živi in deluje na relaciji Beograd - Podgorica kot posrednik za posle z Združenimi arabskimi emirati.
Dolgoletni dopisnik iz Rusije, Andrej Stopar, v nadaljevanju poda odziv ruske politike in medijev na vabilo Nata Črni gori:
Vešović meni, da pristop Črne gore Natu ne bo vplival na razmere v regiji, še manj širše, vsekakor pa bo močno vplival na razmere znotraj države:
Grahovac pojasni, da sta v Črni gori desetletji vzporedno potekala tako varnostno navezovanje z Zahodom, kot tudi gospodarsko in finančno podrejanje ruskim interesom:
Pa vendar, če birokrati Bruslja in Washingtona le niso povsem podvrženi interesom elit, lahko pridružitev Črne gore zavezništvu predstavlja prvo resno grožnjo obstanku črnogorske elite, ki jo pooseblja Milo Đukanović:
Podobno tudi Vešović napoveduje zaostrovanje protislovij črnogorske družbe, v kolikor se način vladanja Đukanovićeve vlade ne spremeni. S tem v zvezi bo ključen tudi razvoj dogodkov, ki jih lahko prinese ljudsko nezadovoljstvo bodisi na ulici bodisi na referendumu, ki ga o vprašanju vstopa v zvezo NATO zahteva del politike:
Vešović nadaljuje z opisovanjem gospodarskih posledic, ki bi jih lahko prinesle potencialne ruske sankcije. Ne glede na to, ali je govor ruske politike o sankcijah zgolj grožna, obstaja pomembno vprašanje prihodnosti ruskega kapitala v Črni gori:
Mihajlo Jovović, glavni urednik časnika Vijesti, ne verjame, da bi ruski kapital lahko imel globok vpliv za prihodnji razvoj Črne gore in pojasni, da je visoko število pravnih oseb ruskega porekla predvsem posledica lastništva nepremičnin ruskih državljanov:
Današnji kultivator zaključujemo z Jovovićem, ki pojasni, da pristop Natu predstavlja le še eno temo, s katero aktualne elite manipulirajo z javnostjo, poglabljajo že ustaljene delitve v družbi, in se na ta način izogibajo naslavljanju realnih problemov družbe:
Kultivirala sta vajenec Mladen Zobec in Janković.
Dodaj komentar
Komentiraj