V današnjem Kultivatorju se bomo sprehodili po kriznih območjih, ki so v zadnjih mesecih in letih ostala izpuščena iz soja medijskih žarometov. Izhajamo iz poročila, ki ga je Norveški svet za begunce preteklo sredo predočil svetovni javnosti. V njem so prek analize medijske pokritosti, politične volje in ekonomske podpore oblikovali seznam desetih globalno najbolj zapostavljenih kriznih območij z velikim številom interno ali eksterno razseljenega prebivalstva. Po vrstnem redu, kjer so na vrhu najbolj zapostavljene države in konflikti, seznam navede Centralnoafriško republiko, Demokratično republiko Kongo, Sudan, Južni Sudan, Nigerijo, Jemen, Palestino, Ukrajino, Mjanmar in Somalijo.

Tiril Skarstein iz Norveškega sveta za begunce pojasni metodologijo in vodila izdelave poročila:

Izjava

Na prvem mestu seznama je Centralnoafriška republika, kjer je konflikt, ki se je razplamtel leta 2013, iz domov pregnal že okoli 900.000 ljudi. Izmed njih je slaba polovica razseljenih izven meja države. Skarstein:

Izjava

V Demokratični republiki Kongo kljub prisotnosti MONUSCO, največje mirovniške sile Združenih narodov, nestabilnost in konflikti vztrajajo že več kot dvajset let. Iz tega razloga je kljub visokem številu ubitih v konfliktih in 2,8 milijona razseljenih ljudi medijsko postal relativno nezanimiv. To posredno vpliva tudi na količino sredstev, ki jih prejmejo programi in organizacije, ki skušajo na terenu pomagati prizadetim.

Izjava

Podobno je v Sudanu, kjer je konflikt v regiji Darfur, ki traja že skoraj 15 let, razselil štiri milijone prebivalcev. V Južnem Sudanu je vojna povzročila katastrofalno poslabšanje možnosti pridelave hrane in v državi tako razsaja lakota. Brez strehe nad glavo je tako ostalo nekaj več kot 2,7 milijona ljudi. Skarstein:

Izjava

Zaradi spopadov med islamistično milico Boko Haram in vladnimi silami je število ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domove v Nigeriji, v zadnjem letu naraslo na nekaj več kot dva milijona. V regiji zaradi prekinjene oskrbe s hrano za podhranjenostjo trpi 750.000 otrok, mlajših od pet let, lakoto pa dnevno občuti več kot 6 milijonov ljudi.

Izjava

Ker so številne izmed naštetih držav geografske sosede, posledice konfliktov nikoli ne morejo ostati povsem lokalizirane - kljub temu, da so vzroki konfliktov različni. O prepletenosti regionalnih odnosov moči in njihovih posledic smo spregovorili z Patrycjo Stys, raziskovalko na Univerzi v Edinburgu:

Izjava

Kako to vpliva na države, ki sicer niso uvrščene na seznam, se pa vseeno soočajo s težavami držav v razvoju, pojasni Skarstein:

Izjava

Na seznamu se je znašla tudi Ukrajina, ki je s prihodom bližnjevzhodnih migrantov v Evropo in vstopom Rusije v sirsko vojno, izginila iz medijev. V Ukrajini je po oceni Norveškega sveta za begunce razseljenih nekaj manj kot 2 milijona ljudi, država pa je dobila le eno tretjino pomoči, ki bi jo za oskrbo beguncev potrebovala po ocenah Združenih narodov. Kot pojasni Tatjana Stepikina iz ukrajinske izpostave Norveškega sveta za begunce, večina razseljenih ostaja na vzhodu države:

Izjava

Država tistim, ki so registrirani kot notranje razseljene osebe, nudi denarno pomoč ali nastanitev. Kot pojasni Stepikina, večina ljudi živi v najetih stanovanjih ali pa pri svojcih, ki bivajo izven območja spopadov:

Izjava

Medtem ko je večina medijske in politične pozornosti usmerjene na Bližnji vzhod, ki se je v zadnjem desetletju vzpostavil kot primarno svetovno krizno žarišče, konflikti, navedeni v poročilu, po številu razseljenih in prizadetih večinoma prekašajo bližnjevzhodne vojne. Ker pa mednarodna pozornost pogojuje tudi mednarodno pomoč in iniciativo, omenjenim območjem grozi nadaljevanje uničevalnega cikla. Zakaj je temu tako na mednarodni ravni, argumentira Skarstein:

Izjava