Doma v napačni občini
Združena levica je v torek v parlamentarno proceduro vložila novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Gre za odziv na ukinitev subvencij k neprofitni najemnini za tiste, ki so upravičeni do neprofitnih stanovanj, a zaradi pomanjkanja slednjih živijo v tržnih stanovanjih. Subvencije za neprofitni del v omenjenem primeru so bile ukinjene z Zakonom o uravnoteženju javnih financ občin, ki je bil sprejet pred dobrim letom dni. V tem tednu pa so se iztekle še zadnje enoletne pogodbe, ki so bile sklenjene po stari ureditvi.
Ker je v večini slovenskih občin neprofitnih stanovanj glede na število upravičencev premalo, je v letu 2010 sprejeti novi stanovanjski zakon vsem tistim upravičencem do neprofitnih stanovanj, ki teh niso dobili, omogočil, da plačujejo neprofitno najemnino kljub temu, da bivajo v tržnih stanovanjih. Razliko med tržno in neprofitno najemnino je do polovice krila država, polovico pa občina. Takratno stanje je še najbolj podobno današnjemu. Medtem ko so lahko prebivalci v neprofitnih stanovanjih zaprosili za subvencioniranje neprofitne najemnine v višini do 80 odstotkov celotne neprofitne najemnine, pa tistim upravičencem do neprofitnega najema, ki so živeli v tržnih stanovanjih, to ni bilo omogočeno. To stanje pa je spremenila nova socialna zakonodaja v letu 2012, ki je pravice obeh skupin upravičencev izenačila. Po novem so tako eni kot drugi glede na socialno stanje imeli pravico do subvencije na neprofitni najem v višini do 80 odstotkov. Ureditev iz leta 2012 je nato nazaj v prejšnje stanje vrnilo lansko sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ občin, krajše ZUJFO.
Kako je prišlo do ukinitve subvencije na neprofitno najemnino za tiste v tržnem najemu, pojasnjuje Matej Vatovec, poslanec Združene levice:
Da je Zakon o uravnoteženju javnih financ občin diskriminatoren, je opozorila že varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je zakon julija lani poslala na Ustavno sodišče na presojo ustavnosti. Kako in zakaj je sporen, pojasnjuje varuhinja.
Kakšna je vsebina predloga Združene levice, ki se je namenila popraviti nastale krivice s predlogom novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, pojasni Vatovec:
Stanovanjski zakon, ki je zdaj že ukinjeno subvencijo leta 2012 uvedel, pa ni jasno določil, kdo naj bo plačnik novonastalega stroška subvencije na neprofitno najemnino pri tržnem najemu. Zaradi zakonske nejasnosti je ta strošek v celoti končal na plečih občin. Kako bi bilo financiranje subvencije urejeno po predlogu Združene levice, razloži Vatovec:
Odgovor Vatovca pa je nekoliko begajoč, saj ne drži, da sta subvencioniranje neprofitne najemnine financirali v polovici občina in v polovici država. Rečeno velja zgolj za financiranje razlike med neprofitno in tržno najemnino, medtem ko je bil strošek financiranja neprofitne najemnine vedno v domeni občin.
Težav, nastalih z lanskoletno ukinitvijo subvencij, pa ne bi bilo, če bi bilo neprofitnih stanovanj dovolj. V tem primeru namreč potreb po subvencioniranju tržnega najema sploh ne bi bilo, saj bi lahko bili vsi upravičenci do neprofitnih stanovanj v ta tudi nameščeni. Kakšen je pravzaprav zgodovinski kontekst stanovanjske situacije v Sloveniji, ki je pred petindvajsetimi leti imela ogromno socialnih stanovanj, pojasnjuje Klemen Ploštajner iz zadruge Zadrugator:
O tem, kakšna pa je bila državna politika v tem obdobju, nadaljuje Ploštajner:
Vrnimo se na problem ukinjene subvencije. Če si vzamemo konkretni primer družine, ki je do sedaj živela v tržnem stanovanju, a je plačevala neprofitno najemnino, hkrati pa je bila ta subvencionirana, bo namesto dosedanjih hipotetičnih 39€ po novem plačevala kar 195€. Obstaja verjetnost, da bo zaradi ukinitve subvencij več tisoč ljudi postalo ogroženih do te mere, da jim bo grozila deložacija. Kdaj lahko pričakujemo tovrstne dogodke, razloži Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice, ki skupaj z Mestnim stanovanjskim skladom izvaja antideložacijski program:
Jasne slike o tem, koliko upravičencev do neprofitne najemnine bo ukinitev subvencij prizadela, ni. Pojasnjuje Vatovec:
Dodatna težava pri upravičencih do neprofitnega najema, ki živijo v tržnih stanovanjih, je ta, da so odvisni od zasebnih lastnikov. Tako se jim ob neplačevanju najemnine lahko zgodi, da jim lastnik preprosto ne podaljša pogodbe, za razliko od neprofitnih stanovanj, kjer je postopek daljši. Pojasnjuje Kuljanac:
V Sloveniji so neprofitne najemnine relativno nizke glede na tržne. Čeprav si jih namreč mnogi ne morejo privoščiti brez subvencije, te še vedno niso dovolj visoke, da bi pokrile vzdrževanje stanovanj. Več o tem Ploštajner:
Prav zato, ker fonda neprofitnih stanovanj ni mogoče vzdrževati z neprofitnimi najemninami, Ministrstvo za okolje in prostor v naslednjem letu planira pripravo nove stanovanjske zakonodaje, ki bi med drugim ukinila neprofitni najem, na njegovo mesto pa uvedla stroškovne najemnine, ki bi vključevale tudi amortizacijo stanovanj. Prav tako bi uvedli stanovanjski dodatek, ki naj bi ne glede na zasebno ali javno lastništvo stanovanja pripadal tistim, ki bi bili glede na cenzus do njega upravičeni. Prav omenjeno novo zakonodajo pa je ministrstvo navajalo v svoj bran na nastalo situacijo z ukinitvijo subvencij. Vsebino nove stanovanjske zakonodaje predstavi generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan:
Medtem ko je manko sistemskega financiranja socialnih stanovanj realen problem, pa Ploštajner opozarja na problematičnost stroškovnih najemnin:
Problematičen pa je prav tako stanovanjski dodatek. Slednji namreč nosi vrsto implikacij, ki bi lahko bile na dolgi rok škodljive in imele posledico na cene najema v celotni državi. Pojasnjuje Ploštajner:
Dodaj komentar
Komentiraj