V ponedeljek je odstopil generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje, krajše ARSO, Joško Knez. Njegov odstop so sprožile ugotovitve poročila Komisije za notranji nadzor, ki ga je naročil minister za okolje in prostor Jure Leben zaradi sumov, da se nad zaposlenimi na ARSU izvaja pritisk v dveh postopkih, ki jih trenutno vodi ARSO. Oba omenjena postopka sta povezana z družbo Geoenergo in britansko družbo Ascent Resources, ki si že od leta 2011 prizadevata za večje izkoriščanje nahajališča zemeljskega plina v Petišovcih v občini Lendava. Družba Geoenergo je v polovični lasti Petrola in polovični lasti družbe Nafta Lendava. Družba Ascent Resources je registrirana na britanskih Deviških otokih in upravičena do večine dohodkov od prodaje plina, ki prihaja iz Petišovcev. Svoj delež je družba kupila od dubajske družbe Nemocco za 150 tisoč evrov.

Z Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli uradni odgovor, ki se glasi:

“Konec oktobra je minister Jure Leben odredil notranji neodvisni nadzor, saj se je želel prepričati, ali oba postopka v zadevi Petišovci potekata zakonito, strokovno in nepristransko. Predvsem je minister želel preveriti, ali se nad zaposlenimi morebiti ne vrši nedovoljen in nedopusten pritisk. Neodvisna Komisija za notranji nadzor je danes ministru za okolje in prostor Juretu Lebnu predala sklepne ugotovitve. Poročilo priča o tem, da so bili ministrovi sumi utemeljeni. Komisija ugotavlja, da sta bili pri obeh postopkih kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Komisija je posebej izpostavila dejstvo, da se »tujcem pritiski do slovenskih uradnikov ne zdijo nedopustni in nesporni in so jih pripravljeni ponoviti«. Komisija v zaključni ugotovitvi predlaga analizo ustreznosti sedanje ureditve glede upoštevanja Best available technology zaključkov pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, krajše OVD, strokovnosti oziroma usposobljenosti oseb, ki izdelujejo dokumentacijo za upravljavce naprav, ter postopka izdaje OVD ter da na tej osnovi Ministrstvo za okolje in prostor sprejme ustrezne vsebinske ukrepe. Direktor Agencije RS za okolje in prostor Joško Knez je ministru ponudil svoj odstop. Minister je odstop sprejel. Ugotovitve Komisije bodo posredovane pristojnim organom. Tudi vsi pritiski, ki so bili tekom poteka notranjega nadzora storjeni napram vodstvu MOP ali zaposlenim, so bili naznanjeni pristojnim organom.” 

Odstopu generalnega direktorja ARSA Joška Kneza in medijski osvetlitvi apetita po prekmurskem plinu, ki ga je spremljala, so sledile tudi anonimne twitterske grožnje ministru za okolje in prostor Juretu Lebnu. Grožnje so domnevno nanj naslovili delničarji britanske družbe Ascent Resources, v Geoenergu pa sicer to zanikajo.

Prvi postopek, v katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, se nanaša na izdajo dovoljenja za izgradnjo prečiščevalne naprave v Molvah. Slednja bi družbama Geoenergo in Ascent Resources omogočila, da bi zemeljski plin prečistili sami in ga poslali v slovensko plinovodno omrežje. Trenutno namreč neprečiščen plin pošiljajo na Hrvaško. Drugi postopek je povezan z zahtevo za izvedbo predhodnega postopka proučitve vzdrževanja proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih surovin. Družba Geoenergo, ki je zahtevo vložila, je najprej zaprosila za dovoljenje za “restimulacijo dveh vrtin”, kasneje pa je ime posega preimenovala v “vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi”. V primeru, da bi ARSO drugo dovoljenje izdal, bi bilo družbi Geoenergo v Petišovcih omogočeno črpanje plina s tako imenovano hidravlično stimulacijo, ki se ji pogovorno reče tudi fracking.

Družba Ascent Resources trdi, da je v petišovski projekt vložila že 50 milijonov evrov in da je zaradi slovenskega birokratskega zavlačevanja na veliki izgubi. V Petišovcih se po ocenah družbe nahaja slabih 12 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar bi zadoščalo za približno 15 let slovenske porabe plina.

Fracking je metoda pridobivanja zemeljskega plina s pomočjo hidravličnega drobljenja, v zadnjih nekaj letih pa je dobila izredno negativen prizvok. Luka Omladič s Filozofske fakultete razloži, da se predvsem zaradi tega negativnega prizvoka podjetja otepajo besede fracking in tako z jezikovnimi igrami skušajo svojim posegom izboljšati podobo. Te jezikovne igre nazadnje od frackinga po besedah Omladiča privedejo k imenom, kot je “vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi”, kot so zadevo poimenovali v družbi Geoenergo.

Izjava

Fracking je predvsem v Združenih državah Amerike močno razširjena in sporna praksa izkoriščanja zemeljskega plina. Med drugim lahko zaradi nastanka podzemnih praznin po izčrpanju povzroči tudi potrese na območjih, kjer jih prej niso beležili. Sporne prakse frackinga so se odločili do leta 2030 ukiniti na Nizozemskem, saj je v okolici groningenskega polja, kjer so se izkoriščanja plina izvajala, prav tako začelo prihajati do potresov. Več o praksah frackinga Omladič:

Izjava

Geološka stroka v Sloveniji je sicer poenotena glede tega, da hidravlično drobljenje, kot ga načrtuje družba Geoenergo v Petišovcih, ne bi imelo negativnih posledic na okolje v obliki potresov ali onesnaženj podtalnice. Drobljenje v Petišovcih naj bi se izvajalo na globini več kot 3000 metrov, podtalnica pa se nahaja na globini 100 metrov. Razloži Željko Vukelić z Naravoslovnotehniške fakultete:

Izjava

Prav tako je načrtovano črpanje v precej manjšem obsegu kot tisto, ki se dogaja v ZDA, dodaja Vukelić:

Izjava

V Prekmurju se je že leta 2015 vzpostavila civilna iniciativa Ustavimo fracking v Sloveniji. Zakaj frackingu nasprotujejo v iniciativi, razloži Mihael Kasaš:

Izjava

Tudi Omladič trdi, da se je praksam izkoriščanja zemeljskega plina treba načelno upreti. Ne le zaradi neposrednih negativnih posledic, ki bi jih hidravlično drobljenje imelo na okolico, temveč tudi zaradi zmanjševanja odvisnosti od zemeljskega plina.

Izjava

Zmanjševanje odvisnosti od zemeljskega plina in od fosilnih goriv nasploh je po mnenju Omladiča pomembno predvsem v luči septembrskega poročila Združenih narodov o klimatskih spremembah.

Izjava

Zemeljski plin so njegovi zagovorniki v preteklosti pogosto zagovarjali kot bolj zeleno alternativo nafti. To pa je zgrešeno predvsem glede na to, da je glavna sestavina zemeljskega plina metan, ki je med bolj problematičnimi toplogrednimi plini.

Izjava

Najbolj so k olepšani podobi zemeljskega plina pripomogli ameriški plinski lobiji. Ko se je v ZDA zmanjšala odvisnost od premoga na račun večje odvisnosti od zemeljskega plina, so se namreč za nekaj let zmanjšali toplogredni izpusti.

Izjava

V zaključku današnjega Kultivatorja Omladič izpostavi, da je v kontekstu zavez k zmanjševanju toplogrednih plinov in s tem zajezitve klimatskih sprememb še posebej problematično, da se sploh še pogovarjamo o novih projektih izrabe fosilnih goriv.

Izjava