Na ulicah Iraka drugi mesec zapored potekajo zdaj že največji protesti po invaziji tako imenovane Koalicije voljnih pod poveljstvom Združenih držav Amerike in padcu vlade predsednika Iraka Sadama Huseina leta 2003. Iraška vojna - začetek katere je podprla tudi Slovenija s podpisom izjave tako imenovane vilniuške skupine - se je uradno sicer končala leta 2011 z umikom ameriških vojakov, nov val nasilja pa je zajel Irak tri leta kasneje ob porastu vpliva in zasedbe dela ozemlja s strani Islamske države. Ta je zdaj, prav s podporo ZDA, večinoma premagana, a v Iraku se še kako poznajo rane dolgoletnih sektaških konfliktov, ki jih je poglobila vojna in se čutijo tudi širše na območju Bližnjega vzhoda.

Trenutni protesti so tako po številu žrtev najhujši konflikt v Iraku po propadu tako imenovanega kalifata Islamske države, ki je leta 2014 jasno pokazal, kako krhek je povojni Irak. Aktualno nezadovoljstvo, ki se je iz večinsko šiitskih področij, kot so provinca Majsan ter mesti Basra in Nasirija, razširilo v prestolnico Bagdad, je posledica korupcije in katastrofalnih življenjskih razmer v državi. Večino protestnikov tvorijo mladi, ki v Iraku tvorijo neprimerljivo večji del prebivalstva, kot na primer v Sloveniji. Več kot pol državljanov je tako mlajših od 24 let.

V Iraku, ki je po podatkih Organizacije držav izvoznic nafte, poznane pod kratico OPEC, drugi največji izvoznik nafte na svetu, pod pragom revščine živi okoli četrtina prebivalcev, večinoma vse bolj izobraženih mladih, ki ne uspejo najti dela. Prav ti so se na začetku oktobra povezali na družbenih omrežjih in odločili upreti sistemski korupciji, s katero so prežete vse državne institucije in zaradi katere mnogi nimajo dostopa do osnovnih življenjskih dobrin, denimo pitne vode. Ali Al-Mawlawi, vodja raziskav pri centru Al-Bayan, možganskemu trustu iz Bagdada, pojasni, da ni mogoče izpostaviti enega samega razloga za demonstracije, je pa le-ta bolj očiten pri razumevanju nenadne množične udeležbe.

Izjava

Med udeleženci prevladujejo generacije, ki so odraščale v času vojne in izkušnje z življenjem pod Huseinom niso imele. Apeli politike, ki stanje v državi nenehno vzporajajo s tistim pred letom 2003, pri njih, v nasprotju s starejšo populacijo, ne padejo na plodna tla. Svoj pogled predstavi Primož Šterbenc, profesor z Univerze na Primorskem.

Izjava

Tokratni protesti so sicer še posebej krvavi; do sedaj so terjali več kot 260 smrtnih žrtev, več kot deset tisoč ljudi je bilo ranjenih. Visoke številke so posledica nasilnega odziva varnostnih služb, ki so za razganjanje protestnikov uporabili tudi prave naboje. Al-Mawlawi pravi, da gre za skrajen ukrep, ki pa je pravzaprav kontraproduktiven.

Izjava

Med protestniki se zaenkrat še ni izoblikovala skupina, ki bi vodila upor proti državnim oblastem. To brezvladje pa je po svoje dobrodošlo, saj jih te tako težje diskreditirajo in jim jemljejo legitimnost.

Izjava

Irak je kot družbena entiteta močno tako etnično kot sektaško raznolik. Protesti so se začeli na jugu države, kjer je večina iraške naftne industrije in kjer načrpajo 95 odstotkov vse nafte. Skupni izvoz le-te predstavlja kar 90 odstotkov proračunskega prihodka. Demonstracije so tako sprva nosile šiitski predznak, a je ta kasneje vse bolj bledel.

Izjava

Del protestnikov za neučinkovito delo vlade krivi tudi vmešavanje Irana, ki ima pri glavnih nosilcih politične oblasti velik vpliv. Prav tako se z Iranom spogledujejo nekatere šiitske milice, ki jih je iraški parlament leta 2016 legaliziral za potrebe vojne proti Islamski državi.

Izjava

Nasilje šiitskih milic nad protestniki gre tako pripisati tudi iranskemu vmešavanju, ki v neredih sosednje države vidi grožnjo lastni varnosti.

Izjava

Čeprav Al-Mawlawi v protestih ni zasledil etničnih in sektaških nesoglasij, je za razumevanje protestniških razmerij med šiiti in suniti po Šterbenčevemu mnenju potrebno ...

Izjava

Tokratni protesti so večinoma usmerjeni proti bagdadski vladi in kot taki niso toliko relevantni za severni del, kjer biva večinsko kurdsko prebivalstvo. Za razliko od številnih okoliških držav Kurdi v Iraku uživajo relativno visoko stopnjo avtonomije, tudi ko pride do nafte in plina. Šterbenc.

Izjava

Delitev oblasti v Iraku sicer po koncu diktature poteka po neformalnem dogovoru, kjer mesto predsednika zasede Kurd, predsednik vlade je šiit, predsednik parlamenta pa sunit. Iraški predsednik Bahram Salih je, da bi umiril razmere v državi, predstavil osnutek novega volilnega zakona. Kaj prinaša, povzame Al-Mawlawi.

Izjava

Kot ena izmed možnosti za dolgoročnejšo stabilnost Iraka se omenja tudi federalizacija države, ki bi razbila močno centraliziranost oblasti v Bagdadu in omogočila večjo sledljivost politične odgovornosti. Več Šterbenc.

Izjava

Omenjena ideja pa je, kot opozarja Al-Mawlawi, lahko dvorezen meč.

Izjava

Tokratni protesti niso usmerjeni proti vladi premierja Adela Abdulaja Mahdija, temveč proti spremembi celotnega političnega sistema. Ker pa ta, kot pravi Šterbenc, deluje po specifičnih zakonitostih zavezništev, kjer je na prvem mestu religijska oziroma sektaška, nato klanovska pripadnost, bo to vse prej kot lahka naloga.