Hočemo azil!
S temi vzkliki so migranti, zaprti v Centru za tujce v Postojni, protestirali proti obljubljeni deportaciji in zahtevali sprožitev postopka za mednarodno zaščito. V centru so trenutno zaprti tako migranti, ki čakajo na deportacijo, kot tisti, ki so uspeli oddati prošnjo za azil in so v azilnem postopku. Ker gre za novo prakso, se v centru nahaja bistveno več migrantov kot do sedaj. Medtem ko jih je bilo po navadi nekaj deset, jih je sedaj v centru skoraj 200. Zaradi premajhnih kapacitet je uprava centra namestila dodatne kontejnerje za bivanje v bližnjo halo, kjer migrantom delijo hrano in jih zdravniško pregledujejo kar skozi rešetke. Razloge za protest predstavi Miha Blažič iz Delovne skupine za azil.
Omenili smo, da je v centru za tujce bistveno več migrantov, kot jih predvidevajo nastanitvene kapacitete centra. Povečano število tamkajšnjih migrantov je posledica spremenjene policijske prakse, razloži Blažič.
Gre za prakso zadnjih dveh mesecev, saj se pred tem prosilcev za azil ni pridrževalo. Praksa je zakonsko sporna, kar kažejo tudi odločitve upravnega sodišča: medtem ko je 75 prosilcev za azil v zadnjih dveh mesecih uspelo podati pritožbo zoper pridržanje, sodišče le 22 ni ugodilo. Kljub temu policija s sporno prakso nadaljuje. Pop TV je nedavno objavil izseke internih navodil policiji, ki predvidevajo pridržanje prosilcev za azil, še preden odločba o njihovi zaščiti postane pravnomočna. Citiramo: »Namen je, da tujcu, ki po prejetju zaradi nezakonitega prestopa meje izrazi namero zaprositi za mednarodno zaščito, po opravljenih postopkih policije in hitri izvedbi postopkov po mednarodni zaščiti (sprejemu prošnje, opravljenemu razgovoru, odločitvi) do pravnomočnosti in izvršljivosti negativne odločbe o mednarodni zaščiti omejimo gibanje v Centru za tujce in tako omogočimo bodisi vračanje v državo, iz katere je predhodno prišel, bodisi vračanje v izvorno državo. S tem tujcu onemogočimo nadaljnjo potovanje v ciljno državo oziroma zlorabo postopka mednarodne zaščite, posredno pa zmanjšujemo privlačnost smeri nezakonitega potovanja preko naše države.« Konec citata. Komentira Blažič.
Takšna praksa je, kot rečeno, pravno sporna, predvideva pa jo predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, ki še ni bil sprejet, pove Blažič.
Takšna praksa sicer sledi madžarski, čeprav je Sodišče Evropske unije letos spomladi prakso Madžarske razglasilo za nezakonito in jo je ta morala nehati izvajati. Sedaj to prakso uvaja Slovenija.
Povečano število migrantov v Centru za tujce je tudi posledica spremenjenega postopka vračanja tujcev na Hrvaško, ki ga policija izvaja po sporazumu o vračanju med obema državama. Gre za tujce, ki po navedbah policije neregularno prestopijo mejo, a v Sloveniji ne zaprosijo za azil. A kot je med drugim pokazala nedavna sodba ustavnega sodišča v primeru Kamerunca, je takšen postopek pogosto nezakonit, saj omogoča kolektivne izgone na Hrvaško, policija pa prošenj za azil migrantov pogosto preprosto ne zabeleži in jih vrne kot neregularne migrante. V zadnjem času je policija takšen postopek spremenila. Hrvaška policija je v nekaterih primerih začela zavračati migrante, ki tako niso takoj vrnjeni, ampak 14 dni preživijo v Centru za tujce. Blažič meni, da je to predvsem posledica epidemije covida-19.
Aigul Hakimova iz Infokolpe nasprotno meni, da je razlog za zavračanja migrantov s strani hrvaške policije predvsem medijska in politična osredotočenost na nezakonitost prakse množičnih izgonov.
Tako po eni strani večje število ljudi izhaja iz spremenjene prakse vračanja migrantov, katerih prošnje za azil niso zabeležene ali jih sami ne podajo, po drugi strani pa zaradi spremenjene obravnave prosilcev za azil v azilnem postopku. A center za tujce logistično ni pripravljen na tolikšno število ljudi, pove Blažič.
Poleg opisanih sprememb pa Infokolpa opaža še spremembe v azilnem domu Vič, za katere menijo, da bi lahko nakazovale na krajšanje postopkov azilne obravnave predvsem za prosilce za azil iz Severne Afrike. Več pove Hakimova.
V azilnem domu Vič so tako v zadnjem času začeli izdajati kartice, veljavne le 14 dni. Kaj natančno to pomeni?
Navedene spremembe praks, kot rečeno, nimajo zakonske podlage. Je pa tudi ta v procesu spreminjanja. Kot je omenil Blažič, sta se nedavno zaključili javni razpravi novel zakonov o mednarodni zaščiti in o tujcih. Prva kot rečeno predvideva zapiranje begosumnih prosilcev za azil kljub očitni spornosti takšnih določil, ki jo je na primeru Madžarske ugotovilo Sodišče Evropske unije. Poleg tega izplačevanje nadomestila za nastanitev tistim, ki jim je bila prošnja za azil ugodena, znižuje na dve leti, s sedaj veljavnih treh let. Novela zakona o tujcih po drugi strani predvideva, da se migrantom množično onemogoči zaprositi za azil v primerih »kompleksne migracijske situacije«.
Dalje novela zakona o tujcih otežuje združevanje z družinami, pove Blažič.
Tudi tujim otrokom novela zakona o tujcih grozi s poslabšanjem stanja in morebitno deportacijo.
Hakimova današnji Kultivator zaključi z izrazom zgroženosti nad pomanjkanjem legitimne migracijske politike v Sloveniji.
Dodaj komentar
Komentiraj