Folklorno naslovno vprašanje, ki je zaradi vsesplošne demagogije postalo navidez retorično, čeprav je odgovor javnost velikokrat zgolj predvidevala, bo od tega tedna naprej deležno bolj premišljenih odgovorov. Tako vsaj upajo pri Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je lansirala spletno aplikacijo Supervizor. Gre za aplikacijo, sicer del širšega projekta Transparentnost, ki vsem, ki imajo dostop do spleta, osvetljuje tok denarja od javnega k zasebnemu. Spletni iskalnik omogoča vpogled v poslovanje subjektov na relaciji javni-zasebni sektor. Tako lahko slehernik ugotovi, kdo vse je prejemnik okoli 4,7 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja na leto. Iskalnik je uporabnikom precej prijazen. V iskalno okence zgolj vpišete ime organa, recimo Ministrstvo za zunanje zadeve, in dobite seznam vseh zasebnih poslovnih subjektov, ki so s tem ministrstvom poslovala. Iskanje lahko obrnete, vtipkate ime podjetja in izpiše se seznam, od katerih javnih organov je to podjetje prejemalo sredstva. Supervizor sicer pokaže le transakcije, opravljene po 1. januarju 2003, prav tako pa omogoča vpogled le v zneske in ne tudi v njihove namene.

Aplikacija Supervizor ima tako namen vključiti širšo javnost v nadziranje porabe javnih sredstev, a javnost je imela v te transakcije vpogled že do zdaj. Podatke je aplikacija namreč pridobila iz registrov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - AJPES, iz seznama davčnih zavezancev, od Uprave za javna plačila, s strani Ministrstva za finance in Uradnega lista Republike Slovenije. Prednost Supervizorja je tako predvsem v enostavnosti dostopa do teh informacij in njihovi zgoščenosti na enem mestu. A obstajajo tudi morebitna tveganja.

Pojasnjujejo Rok Praprotnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča in Simona Habič, predsednica Društva Integriteta Transparency International Slovenija.

Celotno besedilo in posamezne izjave najdete tukaj.