14. 6. 2024 – 17.00

Kapitalska terapija

Audio file
Vir: Dan Agostini, Mídia NINJA, creative commons

Kultivirali smo obsežen zakonodajni paket, znan kot temeljni zakon, ki ga je v sredo potrdil argentinski senat. Vključuje skoraj 250 ukrepov, ki naj bi po mnenju samooklicanega anarhokapitalističega predsednika Javierja Mileja spodbudili tuje investicije in zagotovili gospodarsko rast. Proti paketu je na ulicah Buenos Airesa protestiralo okrog sto tisoč ljudi, ki so jih v vladi obtožili poskusa državnega udara, za katerim naj bi stala osrednja opozicijska in osrednja peronistična stranka pod vodstvom Cristine Fernández de Kirchner, nekdanje predsednice države.

Audio file
3. 4. 2024 – 21.00
Nacionalizacija, inflacija, bankrot, IMF, privatizacija ...

V senatu, kjer Milejeva stranka formalno nima večine, so velik del predsednikovih protisocialnih, protisindikalnih in prokapitalskih ukrepov izvzeli iz paketa, a paket se v dokončno potrditev vrača v spodnji dom kongresa, kjer je Milei zanj že zbral večino, zato obstaja možnost, da bodo nekaj svinjarij - Milei je denimo želel efektivno zamrzniti upokojevanje tistih delavcev, ki v pokojninsko blagajno niso prispevali predpisanega minimuma - v spodnjem domu vrnili nazaj k življenju. Kljub temu imamo zdaj jasno sliko, v katero smer gredo ukrepi libertarnega predsednika: ne v zmanjševanje števila brezposelnih in zagotavljane služb, ampak v davčne olajšave za velike tuje investitorje, ki naj bi Argentini omogočili čudežen preboj, zagotovili gospodarsko rast in v državo prinesli prepotrebno tujo valuto. 

Čeprav so seznam državnih podjetij in ustanov, ki bi jih argentinska vlada privatizirala, doslej močno okrnili, jih Milei na rob stečaja spravlja z umikom državnega financiranja. Po temeljnem paketu šok terapije bi v svoje roke predsednik za eno leto prav tako dobil zakonodajna pooblastila na široko definiranih področjih upravnih, gospodarskih, finančnih in energetskih zadev

Milejev paket, ljudski odpor proti njemu in družbeno-ekonomska protislovja Argentine so nam pomagali pojasniti Pablo Pozzi, upokojeni profesor zgodovine Univerze v Buenos Airesu, Gisela Catanzaro, profesorica politologije in sociologije z iste univerze, in Víctor Miguel Castillo, študent in aktivist, ki živi v prestolnici.

 


 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj