Kdo preferira volilne okraje?

Oddaja
20. 11. 2020 - 17.00

Državni zbor ima še natanko en mesec časa, da popravi volilno zakonodajo in s tem ugodi sodbi ustavnega sodišča izpred dveh let, ki je trenutni sistem okrajev spoznala za neustreznega. Skupina 37 poslancev iz strank SAB, LMŠ, Levica in SD je v parlamentarni postopek pred enim tednom vložila novelo zakona o volitvah v državni zbor, s katero bo znova poskusila odpraviti volilne okraje in uvesti prednostni glas. Tak predlog marca letos ni bil uspešen, saj je prejel 57 glasov, tri manj od zahtevane absolutne večine. S tem so prehiteli ministrstvo za javno upravo, ki je skrbnik volilne zakonodaje in je pripravilo predlog popravkov meja volilnih okrajev. Za predvidene popravke je potrebna običajna večina, torej 46 poslanskih glasov.

Problem, ob katerega se je obregnilo ustavno sodišče, tiči v volilnih okrajih, ki se po velikosti močno razlikujejo. Osnovna volilna razdelitev slovenskega volilnega sistema je sicer razdelitev na volilne enote. Teh je osem, iz vsake pa v parlament pride 11 poslancev. Volilne enote so sicer razdeljene na prav tako 11 volilnih okrajev, a ni nujno, da je iz vsakega volilnega okraja izvoljen en poslanec. Še dva poslanca izvolita narodnostni manjšini, s čimer pridemo na 90 poslancev, kolikor jih sedi v državnem zboru. Pomen volilnih okrajev razloži Saša Zagorc, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izjava
Tukaj pridejo v igro volilne enote in v manjši meri volilni okraji. O tem, kako ugotovijo, kdo s posamezne liste bo prišel v parlament, Zagorc.

Izjava
Volilni okraji se po številu precej razlikujejo. Največji - Grosuplje - ima več kot 30 tisoč volivcev, najmanjši - Hrastnik - pa malo več kot 8 tisoč.

Izjava

O referendumu šestindevetdesetega
 / 25. 7. 2016
Sodba ustavnega sodišča je pustila zakonodajalcem precej prostora, kako naj odpravijo neskladje z ustavo. Kot najbolj realistični sta se pojavili možnost spremembe meja okrajev in možnost spremembe volilnega sistema z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Najbolj eksplicitno bi sodbi ustavnega sodišča sledila sprememba meja volilnih okrajev.

Izjava
Rudi Medved, poslanec Stranke Marjana Šarca, se je s spreminjanjem volilne zakonodaje ukvarjal kot minister za javno upravo v prejšnji vladi, v kateri je nastal tudi predlog za spreminjanje meja okrajev. LMŠ sicer zagovarja ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu.

Izjava

Čeprav je predlog za ukinitev okrajev prišel iz opozicije, se za ukinitev vsaj načeloma zavzemajo tudi v koalicijskih NSi in SMC. Stališče slednje predstavi poslanka Janja Sluga.

Izjava
Socialdemokrati zagovarjajo ukinitev okrajev, a so pripravljeni sprejeti tudi primerno rešitev z risanjem novih okrajev. Razloži poslanec Matjaž Han.

Izjava
Spreminjanje meja volilnih okrajev je vprašljivo predvsem zaradi tega, ker bodo pri tem glasovanju stranke težko vzdrževale glasovalno disciplino svojih poslancev, ki bodo gledali predvsem na svoje lastne okraje. Razpoloženje v državnem zboru oceni Jernej Pavlič, generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek, ki sicer podpira ukinitev okrajev.

Izjava
Ukinitvi okrajev torej najbolj nasprotujejo v največji parlamentarni stranki SDS. Ta sicer že dlje časa zagovarja stališče, da bi morali proporcionalni volilni sistem zamenjati z večinskim, a sedaj zagovarjajo popravke velikosti okrajev, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo. Čeprav to vodi Boštjan Koritnik, ki prihaja iz SMC, njegov predhodnik Rudi Medved iz LMŠ meni, da je predlog ministrstva pravzaprav predlog največje vladne stranke.

Izjava
Do predloga ministrstva je kritičen tudi Pavlič iz SAB.

Izjava

O spremembah volilne zakonodaje
 / 16. 5. 2019
Predlog ministrstva za javno upravo torej podpore nima niti med koalicijskimi partnerji največje stranke. Podrobneje o drugi možnosti za ugoditev neustavnosti volilne zakonodaje Saša Zagorc.
Izjava
Bi pa uvedba preferenčnega glasu pomembno spremenila dinamiko znotraj poslanske skupine. Močno bi se namreč zmanjšala moč, ki jo ima vodstvo stranke nad svojimi poslanci.

Izjava
Vsaj v tem trenutku se zdi, da ima največ možnosti pobuda opozicijskih strank, ki se jim bo pridružil del koalicije. O tem, kako v opoziciji upajo, da bo potekalo spreminjanje volilne zakonodaje, Pavlič.

Izjava

Še morda najbolj verjetna možnost pa je, da se pred iztekom roka čez en mesec ne zgodi nič in se poslanci ne uskladijo o nobenem predlogu. O tem, kaj bi to pomenilo, Zagorc.

Izjava

Poslanci vseh manjših strank bodo v prihodnjih tednih torej  ponovno skušali ukiniti volilne okraje, s čimer bi vsaj znotraj posameznih volilnih enot volitve v državni zbor postale podobne tistim v evropski parlament. Vprašanje pa je, ali se zavedajo, kakšne posledice bi to lahko imelo za politično dogajanje v parlamentu. Glavna značilnost slovenskega parlamentarizma je namreč prav velika moč ne poslancev, ampak strank, znotraj katerih demokracija ne obstaja. Ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu bi pomenili, da vodstvo stranke svojemu poslancu ne more zagroziti z deložacijo na volilni okraj, kjer ne more biti ponovno izvoljen v parlament, kar je zdaj glavno orodje discipline v poslanski skupini. Očitno je, da to dobro ve najbolj izkušeni med strankarskimi  prvaki, Janez Janša, ki se dobro zaveda moči, ki jo v politiki prinese strankarska disciplina.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.