V skladu s predvolilnimi obljubami aktualnega francoskega predsednika Francoisa Hollanda je socialistična vlada ta teden uzakonila davek na finančne transakcije v višini 0,2 odstotne točke. Uvedbo davka na transakcije je sicer v sodelovanju z nemško kanclerko Angelo Merkel napovedal že Hollandov predhodnik Nicolas Sarkozy, ki je predvidel celo ostrejše tovrstne ukrepe, kot so bili pod aktualno socialistično vlado  sprejeti v sredo.

Davek, ki velja ob nakupu delnic, so takoj pospremile kritike zasebnega sektorja, ki v tem vidi zniževanje konkurenčnosti francoskega gospodarskega okolja in predvideva, da bo Francija zaradi tega postala manj privlačna za investicije. Francija je s svojo unilateralno odločitvijo Evropski uniji resnično začela postavljati zgled, zaradi katerega bi ta davek lahko bil uveden na celotnem območju evra, predvsem po zaslugi velikega finančnega sektorja v tej državi. O uvedbi davka na finančne transakcije na ravni celotne Evropske unije namreč razmišlja tudi Evropska komisija, ki v njem vidi mehanizem, s katerim bodo tudi banke prispevale k finančni konsolidaciji krize na stari celini. Predlog pa je kljub nasprotovanju Velike Britanije in Švedske sprejel tudi Evropski parlament.

Ekonomist in nekdanji finančni minister v Pahorjevi vladi Franci Križanič opozarja, da je problem francoske uvedbe davka predvsem njegova unilateralnost in da ni uveden skupaj z ostalimi državami. To se bo po njegovem mnenju odražalo tudi v Sloveniji:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Več o tem, kako se davek na francoske banke, ki poslujejo v Sloveniji, steka v njihovo matično državo, nam razloži ekonomist Bogomir Kovač:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kovač nadaljuje z razlago namena davka na finančne transakcije:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Davek se sicer uvaja zaradi moralnega pritiska na banke, ki se na redni osnovi dokapitalizirajo z davkoplačevalskim denarjem, hkrati pa v trendu neoliberalne politike zahtevajo vse manj regulacije nad finančnim sektorjem. V tem pogledu vidi filozof Igor Pribac v uzakonjenju francoskega davka pomemben korak k poskusu delne državne regulacije doslej nebrzdanih finančnih trgov:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Za to, da postane davek učinkovit, mora biti seveda uveden v kar največjem številu držav, če ne celo na globalni ravni, kar pa je zaradi nasprotovanja Združenih držav Amerike zaenkrat še utopična misel. Na stari celini je njegov najmogočnejši nasprotnik Velika Britanija, v kateri pa je začela delovati močna iniciativa ‘Robin Hood Tax’. Govorili smo z njihovim predstavnikom Simonom Chouffotom (izg. čovfotom):

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Uvedba novih davkov zagotovo ni priljubljena politična poteza, vendar naj bi bilo tokrat drugače. Čeprav so banke in splošno rečeno vsi gospodarski akterji zelo vešči v prenašanju davčnih stroškov na končnega potrošnika, je v tem primeru ta možnost izključena. To nam razloži Chouffot:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Tarča davka je torej zgolj finančni sektor in ne bančništvo na drobno. Pri visokofrekvenčnem trgovanju z vrednostnimi papirji ta davek kaskadno naraste v precej večjo obdavčitev, vse tja do petih odstotkov. Tej dejavnosti in trendu financializacije, ki je svet domnevno pripeljala v gospodarsko krizo, zato manjša profitno maržo in jo tako dela manj privlačno. Chouffot:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kot pa nas je opomnila novica iz preteklega tedna, po kateri naj bi bilo v off-shore bankah plasiranih najmanj 17 bilijonov evrov, ima finančna kriza precej globlje korenine od zgolj finančnih špekulacij. Nenadzorovanost finančnih tokov namreč kliče po večji regulaciji. Odgovarja Franci Križanič, ki je mnenja, da zgolj ukrep uvedbe davka na finančne transakcije ni zadosten. Pri tem ima v mislih predvsem Slovenijo:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Več o delovanju in strukturni umestitvi off-shore področij nam pove Bogomir Kovač:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Uvedbi davka na transakcije je naklonjena tudi aktualna slovenska vlada Janeza Janše, ki za razliko od prejšnje ne vztraja pri dogovoru znotraj celotne skupine držav Evropske unije, pač pa je davek pripravljena uvesti tudi na podlagi dogovora manjšega števila držav. Na finančnem ministrstvu za izjavo niso bili dosegljivi, so pa že pred dnevi sporočili, da je v pripravi predlog zakona, ki bi uvajal tovrstni davek. Po ocenah vladajoče Slovenske demokratske stranke bi ob davčni stopnji 0,1 odstotka davek na letni ravni prinašal 15 milijonov evrov sredstev. Nekdanji finančni minister Franci Križanič nasprotno meni, da bi davek prinesel bolj malo - približno toliko, kot je prinašal davek na bilančno vsoto, ki ga je predlagalo njegovo ministrstvo v času Pahorjeve vlade:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Širše od zgolj finančnih učinkov davka na finančne transakcije pa na ta ukrep gleda Igor Pribac, ki poudarja tudi psihološke učinke davka. Z njegovo izjavo tudi zaključujemo današnji Kultivator:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kultivirala sta Nejc Marcen in Luka Tetičkovič.