Na včerajšnji 26. redni seji študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je po hitrem in proceduralno spornem postopku spremenjen Akt o ustanovitvi Zavoda Radia Študent (RŠ) Med drugim je spremenjen tudi člen, ki določa sestavo Sveta Zavoda RŠ, in sicer tako, da predstavnika strokovne javnosti, ki ga je do sedaj imenoval »Svet« oziroma 6 preostalih članov Sveta, na podlagi več predlogov možnih predstavnikov strokovne javnosti, od sedaj naprej imenuje »izvršni organ ŠOU v Ljubljani«. To pomeni, da ima sedaj ŠOU v Svetu, v katerem so do zdaj sedeli 3 predstavniki izmed izbranih sodelavcev RŠ, 3 predstavniki ŠOU in 1 skupno izbrani predstavnik strokovne javnosti, absolutno večino. Gre za nezaslišan poseg v splošno in programsko neodvisnost najpomembnejšega študentskega in neodvisnega medija v državi, saj so pristojnosti Sveta Zavoda RŠ poleg poslovnih tudi sprejemanje temeljne programske zasnove, imenovanje in razreševanje odgovornega urednika, sprejemanje programa dela, sprejemanje programa razreševanja presežnih delavcev itn.

Še posebej je sporno in nenavadno, da o spremembi Akta niso bili predhodno obveščeni ne člani Sveta Zavoda RŠ ne predstavniki RŠ, poslanci Študentskega zbora pa so dobili gradivo na sami seji. Namreč, predsednik študentskega zbora, Boris Cesar, točke sploh ni bil uvrstil na dnevni red, ker, po lastnih besedah, »ni imel dovolj časa, da se seznani s priloženim gradivom«. Uvrstili so jo poslanci poslanske skupine Povezani po hitrem postopku kot t. i. »prednostno točko«, ki se jo lahko vloži na sami seji s podpisom desetih poslancev. O pričujoči spremembi Akta se sicer neuradno govori že eno leto oz. od takrat, ko je direktorja ŠOU postal Andrej Klasinc, ki je nedvomno podpornik, če ne pobudnik ideje – predlog spremembe pa je včeraj vložila poslanska skupina Povezani, ki skupaj z Modrimi in SuiIuris sestavlja vladajočo koalicijo. Za predlog so potem glasovali poslanci Povezanih, SuiIuris in nekateri nepovezani poslanci, skupini Iskra in Zagon sta bili proti, Modri pa so bili »razdeljeni«, v glavnem vzdržani oz. niso glasovali, kar je privedlo do končnega rezultata 20 za, 12 proti in 3 vzdržani, s čimer je sprememba Akta o ustanovitvi Zavoda RŠ tudi izglasovana, saj je za to potrebna navadna in ne absolutna večina (23 poslancev).

Da gre pri pričujoči spremembi akta za še nezaslišan poseg ŠOU v programsko avtonomijo že 45 let neodvisnega Radia Študent, pa je jasno že iz same debate pred glasovanjem. Predlagatelj, vodja poslanske skupine Povezani, Blaž Račnik, je tako med drugim govoril tudi o strukturi programskih sodelavcev RŠ (študenti/ne-študenti), o neobjektivnem poročanju glede študentskih referendumov in drugih študentskih zadev, o vplivu študentskega društva Iskra, o »blatenju« ŠOU s strani RŠ itn. Naj opozorim, da je sprememba programske politike RŠ načrtovana že v volilnem programu skupine Povezani iz leta 2012, v katerem v zadnji točki programa med drugim najdemo tudi stavek: »Narediti program RŠ bolj prepoznaven.«

Kako nameravajo Povezani narediti program RŠ bolj prepoznaven, pa je moč sklepati tudi iz prepoznavne usode kolapsa Kluba K4. Pričujoči scenarij namreč neskončno spominja na tisti, ki smo mu bili priča s strani poslanske skupine Povezani pred natanko enim letom v zvezi z Zavodom K6/4. Spomnimo se, takrat je bila za predstavnico strokovne javnosti v Svetu Zavoda K6/4 imenovana »ugledna harfistka« Marina Rajković, kar je omogočilo izvolitev Aleša Logarja za direktorja zavoda. Novo vodstvo je potem malodane čez noč med drugim odpustilo računovodjo zavoda, natakarje v kavarni Metropol, PR-ovko kluba K4 in naredilo rošado glede skrbnika za gostinstvo v 4-ki, za vodjo šanka pa je bil postavljen soprog Marine Rajković in član Povezanih, Alan Nikola Rajković.

Potem pa je vse šlo samo še navzdol in so klub za nekaj mesecev zaprli. Klub trenutno sicer deluje, vendar to ne bi bilo možno brez t. i. sanacijskih ukrepov v vidu večkratnega izčrpnega dodatnega financiranja Zavoda K6/4, ki se v obdobju enega leta merijo v stotinah tisočih evrov, pri čemer se proračuni ostalih zavodov radikalno znižujejo do mere, ko je resnično ogrožen njihov obstoj, za kar je eklatanten tudi primer Radia Študent.

PRORAČUN ŠOU/RŠ ZA LETO 2014

Naslednji teden pa se obeta že nova seja zbora ŠOU v Ljubljani, z novimi in drugačnimi pripetljaji glede usode Radia Študent, saj se bo na tej seji odločalo o proračunu ŠOU za leto 2014. Predlagani proračun za RŠ za leto 2014 iznaša 180.000 EUR, kar je natanko toliko, kot smo ga bili deležni lansko leto, ko smo komaj preživeli ob izčrpni donacijski podpori naših poslušalcev in podpornikov v okviru akcije ReŠi RŠ. Znesek sofinanciranja je bil dogovorjen tudi na sestanku med predstavniki RŠ in predstavniki vseh poslanskih skupin Študentskega zbora. Že ta znesek je, kot vemo, za letno delovanje RŠ nezadosten in smo nanj pristali šele po enomesečnih pogovorih z vsemi poslanskimi skupinami, ob posredovanju Domna Kosa, pomočnika predsednika ŠOU Roka Likoviča, zadolženega za reševanje primera RŠ, in sicer ob obljubah, da bomo dobili še dodatnih 50.000 EUR po prejemu povrnitve sredstev po ZUJF s strani države za leto 2013. Da bo zadeva še slabša, je poslanska skupina Povezani že napovedala, da ne namerava podpreti niti tega proračuna za RŠ in da bo vložila amandma za dodatno nižanje proračuna, in sicer takšno, kot ga bo predlagal direktor ŠOU, Andrej Klasinc. Glede na to, da se je slednji izogibal konkretnemu odgovoru in je govoril o dodatnem nižanju okoli 20 %, lahko sklepamo, da bo šlo za dodatno nižanje od 35.000 do 50.000 EUR, kar bi definitivno pomenilo tudi konec RŠ, kot ga poznamo.

Poslanski skupini Povezani in gospodu Andreju Klasincu je očitno malo mar za več kot 10.000 podpisnikov Peticije za ohranitev, obstoj in razvoj neodvisnega Radia Študent, katere prva zahteva se glasi: »Zahtevamo od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU): delovanje v javnem interesu, prerazporejanje financ ter ustvarjanje kratkoročnih in dolgoročnih mehanizmov za nadaljnje nemoteno delovanje RŠ in drugih neprofitnih zavodov in dejavnosti, ki delujejo v študentskem in širšem družbenem interesu.«

Še več, tovrstnih dejanj na Radiu Študent ne moremo razumeti nikakor drugače kot načrtni poseg ŠOU v neodvisnost medija in njegovo kaznovanje zaradi objektivnega poročanja in obračanje pozornosti na dogajanja v okviru ŠOU, kar je v skladu z našo programsko zasnovo in poslanstvom, ki ga za študentsko in širšo družbeno javnost kot neodvisni medij opravljamo že 45. leto.

Ostaja nam sicer upanje, da bodo ostale poslanske skupine in posamezniki, predvsem pa predsednik ŠOU Rok Likovič in poslanci koalicijske skupine Modri, od katerih je vse odvisno, v prihodnje imeli več razumevanja in da bodo v študentskemu zboru prevladali splošni študentski in družbeni interesi nad partikularnimi interesi posameznih skupin in posameznikov oz. razum in volja za ohranitev Radia Študent kot enega najstarejših in najpomembnejših zavodov v okviru ŠOU ter edinstvenega medijske, kulturne in izobraževalne institucije v Sloveniji in širše. Tega sicer ne moremo sklepati iz dogajanja na včerajšnji seji, pa vendar, upanje umre zadnje.

Če ni upanja, pa ni strahu: Akcija ReŠi RŠ bo očitno imela svoje nadaljevanje tudi v letu 2014, saj bomo morali še enkrat in še glasneje ponoviti našo zelo preprosto zahtevo:

ZAHTEVAMO RADIO ŠTUDENT!

Ob tej priložnosti pa že zdaj ponovno pozivamo druge pristojne študentske, univerzitetne in državne institucije, medije, organizacije civilne družbe, organizirane skupine in posameznike, da po svojih močeh pripomorejo k ohranitvi in obstoju Radia Študent.

***