Lira in "zlobne" obrestne mere

Lira in "zlobne" obrestne mere

Oddaja
24. 8. 2018 - 17.00

Nedavno je Katar s Turčijo sklenil sporazum o menjavi valut. Sporazum, vreden približno 2 milijardi evrov, bo Turčiji olajšal premagovanje krize padca vrednosti njene valute lire. Turška lira je v prejšnjem tednu namreč izgubila 30 odstotkov svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem in evrom, padec njene vrednosti pa se nadaljuje tudi ta teden. Vrednost lire v zadnjih dneh pada zaradi uvedbe novih tarif, ki jih je ameriška vlada uvedla na turško jeklo in aluminij. Tarife so sedaj podvojene, torej 50-odstotne na jeklo in 20-odstotne na aluminij. S temi tarifami želijo Združene države doseči izpustitev pastorja Andrewa Brunsona, ki je v Turčiji priprt zaradi obtožb, da je sodeloval pri državnem udaru leta 2016.

O novem manifestu stranke AKP in odnosih Turčije z Evropsko unijo
 / 7. 5. 2018
Vendar pa vrednost lire pada že mesece. Od začetka leta je proti dolarju izgubila skoraj 40 odstotkov vrednosti. Razlogi za padec vrednosti lire so v upadu prihoda turistov ter predvsem v zmanjšanju zaupanja tujih investitorjev v stabilnost države. Velik del posojil Turčije in turških zasebnih podjetij je namreč izposojen pri ameriških in evropskih bankah. Turška podjetja so zato močno odvisna od tujih investicij in posojil v tujih valutah. Mednarodni investitorji, ki vlagajo v Turčijo, pa so nezadovoljni z ekonomsko politiko Turčije. V današnjem Kultivatorju tako o vzrokih za padec vrednosti lire, ukrepih za rešitev iz valutne krize ter o podobnih državah, ki so prav tako kot Turčija močno odvisne od tujih posojil.

Vrednost lire pada že dlje časa, razlogi za njen padec pa so strukturni. Dr. Mina Toksoz, ekonomistka in bančna svetovalka  predstavi turško ekonomsko politiko zadnjega desetletja in pojasni njeno šibkost - odvisnost od tujega kapitala in posojil v tujih valutah.

izjava 

Turška podjetja si tako velik del posojil izposojajo v ameriških in evropskih bankah, njihova posojila pa so v dolarjih ali evrih. Njihova odvisnost od tujih posojil se je tako razkrila v zadnjih mesecih, ko je Ameriška federalna banka začela zviševati obrestne mere, kar je povečalo vrednost dolarja. Posledično so se stroški vračanja turških posojil, ki jih morajo turška podjetja ameriškim bankam vrniti v dolarjih, povečali. Mina Toksoz pojasni, kako krepitev dolarja vpliva na turška posojila in pogoje izposojanja.

izjava 

Mina Toksoz pojasni, da je turško odlašanje s spreminjanjem ekonomske politike zmanjšalo zaupanje mednarodnih posojilodajalcev v turška zasebna podjetja, in predstavi ekonomske ukrepe, za katere bi tuje banke rade, da jih Turčija uvede.

izjava 

Posojilodajalce pa je poleg tega zmotil še povečan vpliv predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na centralno banko in monetarno politiko. Povečanje predsednikovega nadzora nad monetarno politiko je sicer Erdoganova predvolilna obljuba. Predsednik je med drugim za finančnega ministra imenoval svojega zeta. Novi, predsedniški sistem pa mu je podelil pristojnost imenovanja guvernerja centralne banke in njegovih namestnikov ter komiteja, ki določa obrestne mere. Mina Toksaz povzame predsednikov osebni pogled na obrestne mere.

izjava 

Mina Toksoz predstavi majsko oznanilo Erdogana, da bo prevzel nadzor nad monetarno politiko, in odziv mednarodnih investitorjev.

izjava 

Poleg tega, da ima Erdogan osebno negativen odnos do zvišanja obrestnih mer, pa so te tudi politično nepopularen ukrep. Ekonomski ukrep zvišanja obrestnih mer bi sicer zmanjšal inflacijo cen, stabiliziral vrednost lire, vendar pa bi tudi zmanjšal gospodarsko rast. Erdogan, ki je v predvolilni kampanji poudarjal gospodarsko rast, si ne želi privoščiti takšnega nepriljubljenega ukrepa. Turška centralna banka navzlic željam tujih posojilodajalcev tako ni zvišala obrestnih mer.

Mina Toksoz predstavi, katere ukrepe je centralna banka uvedla namesto višanja obrestnih mer.

izjava 

Poziv k spremembi statusa Turčije kot varne države ob seriji negativnih odločb o azilu s strani MNZ
 / 7. 3. 2018
Poleg te neortodoksne politike pa Turčija tudi išče dvostranske dogovore z regionalnimi silami. Katar je tako napovedal, da bo prispeval 13 milijard evrov investicij v Turčijo, državi pa sta tudi podpisali sporazum o menjavi valut. Turčija bo tako sedaj lahko tuje valute kupovala s katarskim rialom, ki je mnogo stabilnejši od lire. Dogovor tako zmanjšuje turško odvisnost od posojil v dolarjih in evrih. Dogovor Katarju omogoča dobiček, saj bo zaradi padca vrednosti lire Turčija vedno dražje kupovala katarski rial.  

Mina Toksoz predstavi dogovore o menjavi valute, ki jih je Turčija nedavno sklenila z drugimi državami in tako zmanjšala odvisnost od dolarja.

izjava 

Mina Toksoz oceni pripravljenost turških bank na nadaljnje padanje vrednosti lire in predstavi svojo napoved o učinku na ekonomijo.

izjava 

Ni pa Turčija edina država, ki se spopada s podobnimi problemi, ki izvirajo iz majhnosti domačih prihrankov in posledične velike odvisnosti od tujih posojil, ki poganjajo investicije in gospodarsko rast. Za zaključek Kultivatorja Mina Toksoz našteje še nekaj držav s podobnimi težavami.

izjava 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness