V Kultivatorju smo obravnavali ekvadorsko vojno med državnimi oblastmi in mamilarskimi tolpami. Predsednik Ekvadorja Daniel Noboa, ki vlada manj kot dva meseca, je ta teden najprej razglasil izredne razmere zaradi pobega Fita, enega najbolj znanih voditeljev mamilarskih tolp, iz zapora. Tolpe se mu takoj odgovorile z upori v vsaj sedmih zaporih, v katerih so zaporniki za talce vzeli vsaj 158 paznikov in še vsaj 20 drugih delavcev. Med živim prenosom so tolpaši vdrli tudi v oddajni studio državne televizije TC. Predsednik je v odgovor na upor razglasil stanje notranjega oboroženega konflikta in 22 tolp uvrstil na seznam terorističnih organizacij. Tolpaši so v bojih zajeli tudi devet policistov. Policija je od razglasitve izrednih razmer pridržala nekaj prek 300 osumljencev. Ameriško zunanje ministrstvo je že naznanilo, da v Ekvador za pomoč pri boju s tolpami pošilja svojo delegacijo, ki bo vključevala člane ameriških organov pregona za pomoč ekvadorskim pri kriminalističnih preiskavah.

Predsednik Noboa je tolpam povod za upor dal z naznanitvijo referenduma, katerega namena sta razširitev pooblastil represivnih aparatov za pogrom nad tolpami in legitimacija predsednikovih politik, in oznanitvijo gradnje dveh visoko varovanih zaporov po zgledu predsednika El Salvadorja Nayiba Bukeleja, ki je zgradil največji zapor v Latinski Ameriki za 40 tisoč ljudi in ga poimenoval kot center za zapiranje terorizma. A razlogi za vojno – najprej med tolpami samimi, nato pa med njimi in državo – so mnogo širši. Zaradi bojev za nadzor nad trgovskimi potmi kokaina na zahodu države je stopnja smrti, ki so posledica umorov, od leta 2016 do leta 2022 narasla za skoraj 500 odstotkov na 22 smrti na 100 tisoč prebivalcev.

O povodih, razlogih in političnem kontekstu državno-tolpaške vojne v Ekvadorju smo govorili z Johnom Polgo Hečimovičem, politologom, ki o latinskoameriški politiki predava na pomorski akademiji v ameriškem Marylandu.

Vir fotografije: Isaac Blake/USAID, creative commons