Mariborski županski mnogoboj

Mariborski županski mnogoboj

Oddaja

Dinamika predvolilnih bojev se stopnjuje. Eden od vrhuncev romantičnega leporečja in dajanja javnih obljub, kot je to v navadi, je bilo včerajšnje televizijsko soočenje na javni televiziji, na katerem se je soočilo rekordno število 17-ih kandidatov za mariborskega župana. Vseh ne gre in ni potrebno naštevati. Večina med njimi je širši javnosti nepoznanih kandidatov, nekaj, kot denimo Stojan Auer, je ustaljenih borcev za mariborsko župansko mesto, med njimi na žalost najdemo tudi skrajne nacionaliste s separatističnimi idejami kot je Andrej Šiško, za mesto prvega Mariborčana pa se kajpada potegujeta tudi trenutni župan Andrej Fištravec in njegov vse manj osovraženi predhodnik Franc Kangler.

Produkt mariborskih vstaj in na predčasnih volitvah marca lani izvoljeni župan Andrej Fištravec se v boj za nov mandat podaja le še kot neodvisni kandidat, potem ko je z delovanjem v sicer kratkem mandatu in izgubo podpornikov dela vstajnikov, ki so ga predlagali, s sebe uspel sprati vso samooklicano vstajništvo. Med tistimi, ki so ga znotraj vstajniške skupine Skupaj za Maribor predlagali za župana, pa mu sedaj odrekajo podporo, je tudi filozof Boris Vezjak.

Izjava

Vezjak je, skupaj s somišljeniki znotraj Fronte za Maribor, pred petooktobrskimi volitvami podprl kandidata Petra Tomaža Dobrila. Fronta se bo skupaj s stranko Solidarnost potegovala tudi za vstop v mestni svet.

Izjava

No, vstajništvo stranke Solidarnost je verjetno podobno vprašljivo kot Fištrevčevo, ki pa sedaj izpostavlja svojo neodvisnost. Ker na lanskih predčasnih volitvah ni bil skupni kandidat vseh vstajniških skupin, pač pa samo skupine Skupaj za Maribor, relativizira aktualni župan svoje vstajniško poreklo, na katerega je bil, zanimivo, še pred dobrih letom in pol še kako ponosen.

Izjava 

Fištravec, ki je izšel iz mariborskega ljudskega vretja, čeprav ga je pred samimi volitvami res da predlagal le njegov del, je obljubil sodelovanje s civilno družbo in njeno aktivno vlogo pri občinski politiki. V ta namen je bil oblikovan vstajniški sosvet, ki pa se je hitro sfižil. Vstajniške skupine, ki so delovale, so ga začele zapuščati, potem ko je postalo več ali manj jasno, da opravljajo zgolj okrasno vlogo, njihove pripombe in predlogi pa so ostali ignorirani. Fištravec situacijo seveda vidi drugače.

Izjava

Ena od zahtev vstajnikov, predvsem Iniciative mestni zbor, je bila tudi oblikovanje participatornega proračuna, katerega je načelno podprl tudi Fištravec. Toda, kot pojasnjuje predstavnik iniciative Aljoša Peternel, se - ko je treba narediti konkretne korake - vse skupaj ustavi oziroma odloži.

Izjava

Aktualni župan težav pri oblikovanju participatornega proračuna ne vidi, sodelovanje z Iniciativo pa ocenjuje kot dobro.

Izjava

V civilni Iniciativi mestni zbor ne podpirajo nobenega kandidata. Enostavno gre za pozicijo, ki so jo zavzeli že takoj na začetku delovanja. Ne podpirajo nobenih strank, ne kandidatov, ne list. Sistem je takšen, da ne glede nato s kakšnimi moralnimi in etičnimi vrednotami v politiko zaide posameznik, ga spremljajoči negativni pojavi predstavniške demokracije, kot so korupcija, klientelizem in zlorabe položaja, slej ko prej pokvarijo. Aljoša Peternel.  

Izjava

V mariborskih predvolilnih debatah, tudi včeraj, se nihče niti na eni točki ni dotaknil vstaj in vstajniškega duha. Tudi Fištravec ne, ki ga je na mesto župana naplavil prav protestniški val. Nadaljuje Aljoša Peternel iz civilne Iniciativa mestni zbor.

Izjava

Izostanek vstajniškega duha in idej tekom celotne kampanje, ki ju pridno ignorira vseh 17 kandidatov, je po Vezjakovem mnenju simptom aktualnega Maribora.  

Izjava 

Vse manj osovraženi padli šerif Franc Kangler se je kljub radarjem, neslavnem padcu in zvrhanim fasciklom kazenskih ovadb odločil znova zavladati mestu. Prvo vprašanje so mu zastavili naši mariborski poslušalci. "Od kod pogum za ponovno kandidaturo?"

Izjava

Pogumne spremlja sreča, pravijo. Očitno pa tudi volivci. Navkljub grehom in neslavni preteklosti ima Kangler pri vnovični kandidaturi za župana Maribora po nekaterih javnomnenjskih raziskavah začudojočo visoko podporo, celo blizu 10 odstotkov. Vezjak ob iracionalnem volilnem telesu v Mariboru ne izključuje možnosti, da bodo Kanglerja isti volivci, ki so ga enkrat že izvolili, pa potem proti njemu protestirali, ponovno ustoličili na mariborski rotovž.

Izjava

Kot pojasnjuje Vezjak v nadaljevanju, gre za iracionalnost volilnega telesa, ki je v tem trenutku v Mariboru najbolj problematična.

Izjava

Po Kanglerjevo je Vezjakova bojazen seveda pretirana. Proti njemu je jeseni 2012 v središču Maribora v nekaj tisočglavi množici protestirala in ga videla kot gotovega le peščica Mariborčanov. 

Izjava

Medtem ko se še pred dvema letoma razočarani in razjarjeni volivci vračajo h Kanglerju, pa nekdanji župan še vedno verjame, da so bili protestniki zunanje motivirani. Medtem pa njegovi podporniki, med njimi teolog Ivan Štuhec, v medijih še vedno sejejo paranoidne konstrukte, da so bili vstajniki za odhod na mariborske ulice plačani.   

Izjava

Po množičnih vstajah, neizmernem ljudskem gnevu in kvazi vstajniškemu županu se je zdelo, da Maribor spreminja politični kurs, ki se bo uspel ohraniti tudi pred prihajajočimi volitvami. Toda, kot zaključuje današnji Kultivator Aljoša Peternel, Maribor namesto proti svetli prihodnosti koraka v negotovo, predradarsko preteklost.

Izjava

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

hm in hm. najprej - IMZ sploh ni bil vstajniška skupina, izoblikovali so se šele kasneje ali ob koncu vstaj. Potem: v trenutku, ko se je začelo kazati, da je Fištravec gol in bos obenem (in bilo je dokaj hitro), so ravno v IMZ in še nekaterih skupinah omahovali glede javnega nastopanja in zahtevanja, da naj kot župan drži vstajniško linijo. imeli so svoj program, ki se jim je seveda zdel bolj pomemben (zbori, participatorni proračun...). vstajniška fronta (kakršnakoli je že bila) se je začela krhati na liniji: "dajmo mu čas in sfurajmo svoje" - "ni časa, vstaje so bile prelom". obenem so še zajezdili novinarski val v odbobju praznine prvih fištravčevih mesecev, ki je pograbil zanimivost in aktualnost zborov ter PP in tako sčasoma popolnoma zapolnili medijsko-vstajniški prostor, kjer ni bilo govora o nobenih drugih zahtevah in praksah več; in se obenem zelo trudili, da tudi sami o čem drugem niso govorili, konkurenca, kajne (seveda se je podobno spektakelsko manevriranje dogajalo z UTD, a vseeno v veliko manjši meri). in kot peternel sam pove: ne podpirajo nikogar od kandidatov, ker je sistem sam po sebi koruptiven. čemu potem sploh komentirajo predstavniški cirkus? jasno, da imajo pravico in prav je, da zastavijo pogled, a vendarle: vsi so isti. (kar je tudi razlog, da je treba vedno znova odkrivati toplo vodo in jadikovati, ko je žal že prepozno). verjamem, da je spoštovano poslušalstvo RŠja dovolj razgledano v razumevanju NVOjevskih preživetvenih strategij, da si bo podalo odgovor. toliko. da ne pozabimo preveč zlahka.

Nihče nima prav in usi hkrati bi radi imeli.. To je problem.

A lahko kdo pojasne na bazi česa Kangler lahko ponovno kandidira??

Uporabna pesem: http://www.youtube.com/watch?v=xkvVGtCNYaI Vsi isti, deželni teroristi!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.