MAS se vrača
Na bolivijskih volitvah v začetku tega tedna je z več kot 54-imi odstotki glasov slavil kandidat Luis Arce iz Gibanja za socializem oziroma MAS, z 29-imi odstotki glasov mu je sledil nekdanji predsednik Carlos Mesa, nato pa s 14-imi odstotki Luis Fernando »Macho« Camacho, vodja fašistične skupine, ki je aktivno sodelovala pri lanskem državnem udaru. Spomnimo, da je na lanskih jesenskih volitvah v prvem krogu slavil dolgoletni predsednik Evo Morales iz Gibanja za socializem. Vojska ter skupina desničarskih politikov in organizacij sta nato izvedli državni udar, sklicujoč se na domnevno prirejene rezultate volitev. Čeprav se je kmalu izkazalo, da za nepravilnosti na volitvah ni nobenih dokazov, je moral Morales zapustiti državo, na oblast pa je prišla splošno nepriljubljena in konservativna Jeanine Añez. V slabem letu, odkar je na oblasti, je trikrat zakasnila izvedbo novih volitev in si prizadevala, da bi diskvalificirala kandidaturo stranke MAS na prihodnjih volitvah. To ji sicer ni uspelo, je pa prepoved kandidiranja dobil Morales. Namesto njega je na tokratnih volitvah kandidiral Luis »Lucho« Arce, finančni minister v Moralesovi vladi od leta 2006 do državnega udara.
Volitve so bile v tem času trikrat zakasnjene, kar je spodbudilo valove protestov predvsem staroselskega prebivalstva, tradicionalne baze MAS-a, država pa se je na proteste odzvala z represijo. Kljub temu so se volitve odvile mirno, nepravilnosti pri štetju glasovnic pa ni bilo, meni Valentina Škafar iz Levice, ki je volitve spremljala kot mednarodna opazovalka.
Spomnimo, da je Organizacija ameriških držav lani prva razglasila, da so bile volitve prirejene, čeprav se je kasneje izkazalo, da za to ni nobenih dokazov. Škafar izpostavlja, da je prav zaradi lanskih dogodkov tokratnim volitvam prisostvovalo veliko večje število mednarodnih opazovalcev. Kljub temu opozarja, da so bili nekateri med njimi žrtve groženj ali represije.
Añez je kljub prejšnji represiji kmalu po volitvah priznala poraz in pritrdila legitimnosti volitev. Te ni priznal le tretjeuvrščeni »Macho« Camacho, vodja fašistične organizacije, ki je sprožila lanskoletni udar. Po volitvah so se v tradicionalno desnih regijah sicer začeli protesti in napadi na nekatere člane MAS-a, denimo MAS-ovega kandidata Orlanda Gutiérreza. A kljub temu je videti, da se bo desna vlada oblast predala mirno. Tako je po enem letu na oblast znova prišla stranka MAS s predsednikom Luisom Arcejem in podpredsednikom Davidom Choquehuanco. Oba kandidata predstavi samostojna novinarka in soavtorica knjige Evo's Bolivia: Continuity and Change, Linda Farthing.
Arce je tako sodeloval v večini ekonomskih politik MAS-ove vlade. Nekatere med njimi opiše Farthing.
Drugouvrščeni kandidat Carlos Mesa je po političnih pogledih centrist in liberalec. Njegov politični cilj pred volitvami je bil ohraniti stopnjo socialne države neokrnjeno, obenem pa izvajati bolj ekološke politike. A uspešnost tega prizadevanja je v ekonomskem sistemu, ki temelji na izkoriščanju naravnih virov preko državnih podjetij, po katerih se financirajo socialni programi, vprašljiva, nam je povedala Farthing, ki nadaljuje s predstavitvijo drugouvrščenega kandidata.
Añez, ki je sicer znana po rasističnih izjavah in sklicevanju na Biblijo, je v tem letu poskušala kar se da privatizirati nekatere ključne naravne vire, kot so zemeljski plin, nafta in litij, ter njihovo predelavo, pa tudi komunikacijsko infrastrukturo. Z drugimi besedami: vsa področja, ki jih je Moralesova vlada nacionalizirala in na katerih je utemeljila svoj ekonomski model. Tako je s prihodki državnih podjetij, ki so izkoriščala naravne vire, financirala številne socialne programe, znatno zvišala minimalno plačo in zmanjšala revščino. Po drugi strani je vlada Jeanine Añez z davčnimi ugodnostmi in privatizacijo nekaterih podjetij okrnila sredstva za socialne in zdravstvene programe ter javne institucije. Kljub temu Farthing meni, da ni Añez uspelo izvesti skoraj ničesar od tega, kar si je zadala na ekonomskem področju.
Prioritete pučistične vlade so se izkristalizirale v času izbruha epidemije, ko vlada ni uspela zagotoviti osnovnih zdravstvenih potrebščin. Uspela pa je zagotoviti ventilatorje, ko je v slovenskemu poslušalstvu dobro poznani zgodbi močno preplačala njihov nakup, s čimer se je okoristilo nekaj njenih članov. Bolivija se je v času pandemije tako soočala z eno najvišjih smrtnosti na svetu, pove Farthing.
Škafar pove še, v kakšnem stanju sta bila spoštovanje človekovih pravic in institucionalni nadzor nad njimi v času pučistične vlade.
Današnji Kultivator s premislekom o pomenu volilnih rezultatov zaključi Farthing.
Dodaj komentar
Komentiraj