Med Skilo in Karibdo meja
Odkar je Turčija prejšnji petek odprla svojo severno mejo za migrante, jih je več deset tisoč ujetih na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Turčijo. Ta jih je namreč spodbudila k prečkanju meje, Grčija jih ni spustila čez svojo, Turčija pa jih nato ni spustila nazaj. Grška vlada Turčijo krivi, da ta celo obstreljuje mejo z dimnimi izstrelki, da bi s tem omogočila prehod migrantov čez grško mejo, kar Turčija seveda zanika. Na drugi strani Turčija krivi Grčijo nehumanega ravnanja, med drugim uboja enega človeka na meji. Helenska republika je to sicer označila za lažno novico, a je strokovna raziskovalna skupina z londonske univerze Forensic Architecture potrdila, da je posnetek, ki prikazuje ustrelitev migranta, avtentičen.
Na morski meji je medtem umrl štiriletni otrok, ko se je pred grško obalo prevrnil čoln. Medtem so v javnosti zaokrožili posnetki, na katerih grška obalna straža migrantskim čolnom onemogoča pristanek, se zabija vanje in jim uničuje motorje. Kljub temu je nekaj sto migrantov v času od odprtja turške meje uspelo pristati na že tako prenatrpanih grških otokih. Po poročanju več migrantov so prevoz dobili brezplačno, kar nakazuje na povezave med turškimi oblastmi in prevozniki migrantov. Neodvisni raziskovalec Apostolis Fotiadis razloži.
Na nove prihode so se odzvali grški fašisti in lokalni prebivalci otokov, ki se tudi nasilno znašajo nad migranti in kamenjajo avtobuse, ki jih prevažajo v zbirne centre. Na nasprotni strani je včeraj v Atenah potekal večtisočglavi shod v podporo migrantom z zahtevami, naj jih Grčija spusti čez meje in poskrbi za dostojne življenjske pogoje. Predstavi Efi Garidi iz organizacije Nedeljska šola priseljencev.
O protimigrantskem sentimentu in napadih na migrante več pove Fotiadis.
Turčija je z odprtjem meje prekršila sporazum, ki ga je leta 2016 sklenila z Evropsko unijo. Po sporazumu je Turčija zadrževala migrante znotraj lastnih meja, v zameno pa naj bi od Evropske unije prejela 6 milijard evrov pomoči za delo z migranti. S tem je prihod migrantov v Grčijo res upadel za 97 odstotkov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer v preteklosti že večkrat zagrozil z odstopom od sporazuma. Tokrat Unije ni obvestil o svoji nameri, niti ni podal jasnih zahtev, očitno pa je, da odločitev prihaja predvsem v kontekstu spopada za Idlib na severozahodu Sirije. Erdogan je namreč tudi zaradi vala številnih beguncev iz Idliba, iz katerega je zbežalo že več kot milijon ljudi, od Evropske unije želel dobiti več finančnih sredstev za nastanitev migrantov oziroma hitrejše izplačilo zneska, obljubljenega leta 2016. Od šestih milijard, ki naj bi jih EU plačala Turčiji, je namreč zaenkrat plačala zgolj 3,2 milijarde. Turčija je imela za odprtje meja poleg zahteve po denarnih sredstvih verjetno še en razlog, meni Fotiadis.
Evropska unija očitke o neizpolnjevanju zavez iz sporazuma sicer zavrača. Za sredstva v višini 4,7 milijarde naj bi že imela sklenjene pogodbe s pogodbenimi partnerji. Denarja EU namreč ne pošilja turški vladi neposredno, temveč ga investira v različne projekte ali z njim financira nevladne organizacije, ki naj bi delovale v dobrobit migrantov v Turčiji. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je povedala, da se Evropska unija drži dogovorov. Vsak mesec plačuje 1,7 milijona evrov, plačuje učitelje za 500 tisoč migrantskih otrok, plačuje zdravstveno osebje za migrante. Več kot sedemdeset financiranih projektov je že začelo delovati. Erdogan kljub temu trdi, da je Turčija iz lastnih sredstev za nastanjene migrante porabila že 36 milijard evrov.
Evropska unija je zaenkrat obljubila 170 milijonov evrov humanitarne pomoči za ljudi v Siriji, od tega 60 milijonov za reševanje humanitarne krize v Idlibu. Več Fotiadis.
Obenem se je bolgarski premier Bojko Borisov sestal z Erdoganom, da bi ga pregovoril v sestanek z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom, nemško kanclerko Angelo Merkel in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, katerega država to polletje predseduje Svetu Evropske unije. A Erdogan je srečanje zavrnil in Grčijo obtožil nezakonitega delovanja. Med tem ko Turčija pošilja migrante na grško mejo, pa turško-bolgarsko mejo pusti pri miru. Verjetno je za to krivo tudi dejstvo, da je Bolgarija edina država Evropske unije, ki sistematično vrača begunce iz Turčije.
Včeraj sta Turčija in Rusija sicer sprejeli premirje v Idlibu. Po nekaterih informacijah naj bi turške oblasti sedaj migrante, ujete na svoji strani meje, začele pošiljati nazaj v notranjost države, a te govorice niso potrjene, poudari Apostolis Fotiadis.
Grčija je v odgovor na turško odprtje meja razglasila, da mesec dni ne bo sprejemala prošenj za azil, da bo nove migrante deportirala, ne da bi jih identificirala ali registrirala njihov prihod v državo. Pri tem gre za očitno kršenje mednarodnega prava. A Grčija je sprožila postopek za uveljavitev 78. člena Pogodbe Evropske unije, ki Evropskemu svetu omogoča sprejeti provizorne ukrepe v razmerah, ko naj bi povečan prihod migrantov predstavljal nevarnost. EU je medtem Grčiji že obljubila 700 milijonov evrov pomoči in vzpostavitev hitre intervencijske skupine v okviru Frontexa, ki bo vključevala eno ladjo, šest obalnih patruljnih čolnov, letalo, tri vozila, opremljena s termalno vidljivostjo in sto dodatnih obmejnih stražarjev. Fotiadis pove več o militarizaciji Evropske unije, katere del predstavlja tudi Frontex.
Frontex se sicer močno povezuje s privatnim sektorjem, podobno kot nekatere ostale obmejne agencije Evropske unije.
Na kopenski turško-grški meji sicer že ves čas migrantske krize stoji ograja, ki migrantom preprečuje prehod. Večina jih je zato mejo prečkala po pomorski poti. Grška vlada je nedavno predlagala postavitev pomorske ograje, ki bi odpravila tudi to možnost. Prihodnost pomorske poti iz Turčije v Grčijo je sicer še pod vprašajem. Današnji Kultivator zaključi Efi Garidi.
Dodaj komentar
Komentiraj