Mednarodni telefončki

Mednarodni telefončki

Oddaja
24. 5. 2019 - 17.00

Pred očmi svetovne javnosti se odvija nov krog ekonomskega merjenja moči med Združenimi državami Amerike in Ljudsko republiko Kitajsko. V tokratni nenadni zaostritvi trgovinskega spora, ki je bil po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred nekaj meseci že rešen, so se na udaru znašle telekomunikacijske naprave kitajskega podjetja Huawei. Izvršni ukaz predsednika je namreč ameriško podjetje Google prisilil, da prekine sodelovanje z drugim največjim proizvajalcem pametnih telefonov na svetu. To pomeni, da Huawei ne bo več deležen podpore za operacijski sistem Android, ki ga uporablja 84 odstotkov vseh pametnih telefonov na svetu. Vsakršna podobnost z mednarodnimi odnosi v romanu 1984 je zgolj naključje. O posledicah omenjenega ukrepa Matjaž Ropret, urednik tehnološkega portala Tehnozvezdje.

Izjava

Kitajski predsednik pravi, da je združitev Kitajske in Tajvana nujna in neizogibna
 / 3. 1. 2019
Ukrep je del zaostrujočega se odnosa med vladami obeh gospodarskih velesil, ki se je pričel zaostrovati ob nastopu mandata Donalda Trumpa. Dosedanji ukrepi so po poročanju ekonomskih analiz prizadeli predvsem ameriške kmetovalce in kitajsko izvozno industrijo. Zanimivo pri omejevanju prodaje Huaweievih telefonov pa je, da bo imel ta ukrep verjetno največji učinek ravno na evropskih trgih. Huawei namreč zaradi različnih omejitev že sedaj praktično ni prisoten na ameriškem trgu pametnih telefonov, zato večino svojih naprav izven Kitajske proda v Evropi, ki predstavlja približno 30 odstotkov celotnega prometa podjetja. Prav tako ukrep ne bo prizadel Huaweievega domačega trga, kjer so Googlove aplikacije že tako ali tako večinoma prepovedane. Večji problem kot aplikacije bo po mnenju Ropreta lahko strojna oprema telefonov.

Izjava

Kljub temu pa kratkoročno odstranitev Googlovih aplikacij in storitev za Huawei pomeni hud udarec. Ropret si ne predstavlja, da bo telefon brez njih na trgu resna konkurenca alternativam, ki imajo poln dostop do Googlovega ekosistema.

Izjava

V Huaweiu so kot odgovor na ameriški ukrep že napovedali razvoj lastnih storitev, ki bodo Googlovim po njihovih besedah enakovredne. To napoved podpira tudi določen precedens, saj na domačem kitajskem trgu že uspešno tržijo lastne trgovine za aplikacije in storitve. A uspeh selitve teh možnosti na svetovni trg je dvomljiv.

Izjava

V ozadju trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko je tudi samo bistvo modernih tehnoloških monopolov, koncept intelektualne lastnine. Nespoštovanje le-te je že desetletja jabolko spora med Evropo in ZDA na eni strani in razvijajočo se Kitajsko na drugi. Zaščitniški odnos, ki ga ima kitajska vlada do svojih podjetij, je sicer res omogočil številne kršitve pravice do intelektualne lastnine ameriških podjetij, po drugi strani pa je verjetno soodgovoren za razcvet dostopne telekomunikacijske tehnologije, ki je bila pri nas pogosto predraga, da bi zares postala del vsakdanjika vseh ljudi.

Drug problematičen vidik visokotehnološkega gospodarstva, ki ga omogočajo zelo strogi zakoni o intelektualni lastnini, so ogromni monopoli, ki so sploh v ZDA stalnica internetne družbe. V svetu tehnoloških gigantov se zdi, da vsako novo tržno nišo, ki jo ustvari internet, hitro zapolni eno podjetje ali peščica velikih tekmecev, ki ga povsem obvladujejo. Googlov več kot 80-odstotni tržni delež na področju operacijskih sistemov za pametne telefone je dober primer. Ropret si ne predstavlja, da bo na kratki rok karkoli lahko ta monopol ogrozilo.

Izjava

ši džinping konsolidira oblast
Spremembe kitajske ustave ne prinašajo le neomejenega mandata predsednika republike
 / 12. 3. 2018
Ukrep je po uradnih izjavah predstavnikov ameriške vlade sicer usmerjen predvsem v varovanje državne varnosti. Huawei naj bi namreč zaradi tesnih povezav s kitajsko vlado tej dovoljeval poseganje v podatke svojih uporabnikov in vohunjenje za njimi. Zaradi teh očitkov so v preteklosti že napovedali, da omrežne tehnologije, ki dovoljuje vzpostavitev naprednega omrežja 5G, ne bodo kupili pri kitajskem dobavitelju. Temu precedensu so sledili tudi v več pomembnih ameriških zaveznicah, na primer v Veliki Britaniji.

Ni povsem jasno, kako dolgotrajen bo ukrep ameriške vlade, ki je v preteklosti ob prvih znakih resnih gospodarskih težav zaradi trgovinskih sporov popustila. Spomnimo samo na omejitve prodaje mobilnih telefonov kitajske znamke ZTE, ki so jih po domnevnem osebnem posredovanju Trumpovih poslovnih partnerjev hitro umaknili s trga. A ravno prej omenjeno dejstvo, da primarne žrtve posega ne bodo Američani ali Kitajci, ta ukrep dela veliko bolj politično sprejemljiv za vpletene.

Primer kaže na določeno šibkost evropskega sektorja mobilnih telekomunikacij, ki je po začetnih uspehih podjetij, kot je Nokia, povsem klonil pred podjetji iz Silicijeve doline in Šenzena. Evropski uporabniki so po polomiji Nokijinih Windows telefonov večinoma posegali predvsem po Samsungovih androidnih aparatih. Ko je pred približno dvema letoma Huawei prodrl na evropski trg z novo jabolčno navdahnjeno podobo, je hitro postal eden izmed glavnih igralcev na evropskem mobilnem trgu. K temu so pomembno prispevale tudi dodatne spodbude za omrežne operaterje, ki si jih je Huawei zaradi svoje velikosti lahko privoščil. Večina omrežnih operaterjev, ki ponuja njihove telefone, na primer dobi delež prodajne vrednosti vsakega prodanega telefona, kar jih dodatno spodbuja k promociji teh aparatov.

Izjava

Da si želijo močnejše domače telekomunikacijske industrije, so v nedavnih razvojnih strategijah zapisali tudi v vladah dveh največjih evropskih gospodarstev, Francije in Nemčije. V Veliki Britaniji, ki jo naša uboga zmedena redakcija ne zna več pravilno umestiti v evropski kontekst, sicer očitno sledijo napotkom iz ZDA in so rabo Huaweievih sistemov prepovedali v javnem sektorju in vojski. Poleg tega pa sta dva od večjih ponudnikov telekomunikacijskih storitev EE in Vodafone že napovedala, da Huaweievih aparatov ne bosta podpirala na novem omrežju 5G.

Evropska komisija se sicer že več let bolj ali manj uspešno bori proti tehnološkim monopolom, ki po njenem mnenju ovirajo razvoj in napredek na tem področju, storitve pa za uporabnike podražijo. Tako so ravno dogovore Googla s proizvajalci telefonov, v katerih Google v zameno za podporo zahteva preferenčni status za svoje aplikacije, označili kot kaznive. Googlu so julija lani tako naprtili kazen štirih milijard in pol, ki pa se v globalni bilijonski bilanci podjetja komaj pozna.

Težko si je torej predstavljati, da se bo na področju telekomunikacijske opreme v kratkem karkoli spremenilo. Googlov monopol bi verjetno zdržal še veliko večje pritiske, kot jih je zmožen vršiti Huawei. V primeru, da se bo politika ZDA do njihovih naprav nadaljevala, bodo v kitajski telekomunikacijski industriji verjetno potegnili krajšo in se umaknili z mednarodnih trgov. Ropret sicer ne verjame, da bo do tega zares prišlo.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness