(NA)PROTI EVROPI

Aktualno-politična novica

Slovenija od prvega julija drugič predseduje Svetu EU. Prvič je to vlogo prevzela pred trinajstimi leti, leta 2008. Slogan tokratnega slovenskega predsedovanja se glasi: “Skupaj. Odporna. Evropa.

Države Svetu EU predsedujejo po šest mesecev po vnaprej določenem sistemu rotacije. Vsebinska naloga predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta, predvsem pa usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč sveta za kasnejše pogovore z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Od predsedujoče članice se pričakuje, da bo “nevtralen posrednik, ki ne poudarja lastnih interesov”. 

Trio predsedstev sestavljajo države članice, ki predsedujejo ena za drugo. V 18-mesečnem obdobju tako pripravljajo skupen program dela in prednostne naloge, na podlagi katerih potem vsaka od treh držav pripravi podrobnejši 6-mesečni program. Slovenija je tokrat v triu z Nemčijo in Portugalsko, ki sta predsedovali pred njo. Dr. Boštjan Udovič z ljubljanske Fakultete za družbene vede opiše, kako je potekalo snovanje programa sveta in do kakšne mere je Slovenija lahko vplivala na odločanje v svetu:

Izjava

Slovenija tokrat Svetu EU predseduje prvič po sprejetju Lizbonske pogodbe decembra 2009, v skladu s katero se je pristojnost Evropskega parlamenta razširila na okoli 40 novih področij, sam Evropski parlament pa si od takrat zakonodajno funkcijo deli še s Svetom EU. Dr. Sabina Lange, izredna profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, izpostavi, da z uveljavljenimi spremembami iz Lizbonske pogodbe Slovenija več ne bo predsedovala Evropski uniji in svetu EU za zunanje zadeve: 

Izjava

Program slovenskega predsedovanja izpostavlja štiri prednostne naloge, ki jih bomo pojasnili v nadaljevanju.

Prva zapisana prednostna naloga je: odpornost in okrevanje Evropske unije. Tu si bo Slovenija prizadevala za prispevek k izgradnji “trdnejše in odpornejše Unije”, ki pa bo to morda postala šele mnogo po koncu našega predsedovanja. Lange:

Izjava

Druga prednostna naloga programa je konferenca o prihodnosti Evrope. Cilj je organizacija dveh plenarnih zasedanj in več evropskih državljanskih omizij. Njihova izmenjava poteka na srečanjih oziroma konferencah, kjer se predsedujoča država članica načeloma opredeli do aktualnih vprašanj in ne ostaja nevtralna, tako kot je to storila Portugalska v primeru spornega madžarskega zakona, ki stigmatizira pripadnike LGBTIQ. V tem kontekstu bo zanimivo opazovati, kako bo pod drobnogledom evropske javnosti ravnala slovenska vlada, ki pogosto doma poudarja eno, v Bruslju pa govori ali glasuje drugo. Več Udovič:

Izjava

V tretji točki je zapisano, da bo Slovenija “posebno pozornost namenila svobodi in pluralizmu medijev ter boju proti lažnim novicam, ki je še posebej potreben v okoljih z medijskimi monopoli”. Ne gledamo tebe, prijatelj Orbán!

Pri četrti prednostni nalogi je zapisano, da si Evropejci delimo “skupne civilizacijske korenine” z državami tranatlantskega zavezništva, okupatorskim Izraelom in državami Indopacifika. V središče prizadevanj bomo postavili oziroma ustavili prihod nezaželenih migracij, ki jih bomo oklicali za ilegalne. Prispevali bomo tudi k boljšemu policijskemu sodelovanju in izmenjavi informacij. Ob tem bomo spoštovali temeljne človekove pravice, po čemer pa sta v EU še posebej znani Slovenija in Hrvaška ter njuni slavni pushbacki

Borili se bomo tudi, citiramo, “proti terorizmu ter različnim oblikam verske ali ideološke radikalizacije”. Takoj za delom o terorizmu je še navedeno, da naj EU krepi sodelovanje s, citiramo, “humanističnim islamom in državami, ki ga izvajajo”.

Ena izmed posebej izpostavljenih prioritet slovenskega predsedovanja je približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji. Kot izpostavlja Momčilo Radulović iz Evropskega gibanja v Črni gori, se je Sloveniji širitveni proces EU morda nekoliko ponesrečil še pred pričetkom predsedovanja, s tako imenovanim non-paperjem, v katerem se riše nove meje na Balkanu in od katerega se slovenska vlada ni distancirala.

Izjava

Tudi o morebitnem članstvu držav Zahodnega Balkana v EU je Radulović dokaj skeptičen. 

Izjava

Slovenija se prav tako povezuje v nekoliko manj številčno skupino držav, namreč v Višegrajsko skupino. Skupaj z Madžarsko, Češko, Slovaško in Poljsko si trenutne vlade na oblasti v teh državah delijo nekatere ideološke interese, ki si jih, kljub temu da gre za države članice EU, pogosto ne delijo z ostalimi članicami unije.

Danes je pri nas potekalo srečanje voditeljev omenjenih držav, v ospredju pogovorov pa so bile ravno prioritete predsedovanja Svetu EU. Udovič sicer meni, da je tukaj le malo prostora za nacionalne interese. 

Izjava

Kljub temu pa v pričujoči izjavi opiše, kako je ”objektivnost” izmuzljiva, saj je že odpiranje vprašanj nacionalna izbira – ki pa je sedaj v rokah Slovenije. 

Izjava

V programu Slovenije je mogoče zaznati določene nestrpne drže do migrantskega gibanja in islama, ki se ga povezujemo s terorizmom, ter pričujoče ponovno kopanje po zgodovini, tokrat v interpretaciji trenutne vladajoče strukture. Skratka, formalno bomo nevtralni, neformalno pa niti ne.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness